Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživajmo jih sveže, saj vsebujejo največ vitaminov in mineralov
Pri nas dozorijo dvakrat na leto. Najprej v začetku julija in drugič od konca avgusta do oktobra. Težko jih pojemo preveč, saj hitro nasitijo. Nasitijo tako naš želodec kot tudi možgane, saj veljajo kot odlična hrana za miselne in fizične napore. In če se bojite, da vsebujejo preveč sladkorja, brez skrbi – če z njimi ne pretiravamo, ne redijo, celo za diabetike so priporočljive v zmernih količinah. So polne vitamina B, delovale naj bi celo protistresno. Več o figah v rubriki Veste, kaj jeste? z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Fige so odličen sadež, ki je znan predvsem po visoki vsebnosti prehranskih vlaknin, kalija in antioksidantov. Dodate jih lahko k sladkim in slanim jedem, pa naj bo to ovsena kaša za zajtrk, grški jogurt z žličko medu, polnozrnati kruh z rikoto, rukola z ovčjim sirom, olivnim oljem in orehi ali pa se z njimi posladkate za malico, tudi če hujšate.”
Uživajmo jih sveže, saj vsebujejo največ vitaminov in mineralov
Pri nas dozorijo dvakrat na leto. Najprej v začetku julija in drugič od konca avgusta do oktobra. Težko jih pojemo preveč, saj hitro nasitijo. Nasitijo tako naš želodec kot tudi možgane, saj veljajo kot odlična hrana za miselne in fizične napore. In če se bojite, da vsebujejo preveč sladkorja, brez skrbi – če z njimi ne pretiravamo, ne redijo, celo za diabetike so priporočljive v zmernih količinah. So polne vitamina B, delovale naj bi celo protistresno. Več o figah v rubriki Veste, kaj jeste? z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Fige so odličen sadež, ki je znan predvsem po visoki vsebnosti prehranskih vlaknin, kalija in antioksidantov. Dodate jih lahko k sladkim in slanim jedem, pa naj bo to ovsena kaša za zajtrk, grški jogurt z žličko medu, polnozrnati kruh z rikoto, rukola z ovčjim sirom, olivnim oljem in orehi ali pa se z njimi posladkate za malico, tudi če hujšate.”
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov