Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg količine zaužitih maščob je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Uživanje nenasičenih namesto nasičenih ugodno vpliva na zdravje.
Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Potrebujemo jih za tvorbo hormonov, tudi zato, da bolje izkoristimo za absorpcijo maščobotopnih vitaminov. So tudi pomemben vir maščobnih kislin in služijo kot vir energije in izolator. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj maščobe sestavljajo 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, poudarja mag. Anja Pristavec, inženirka prehrane. Poleg količine zaužitih maščob pa je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Različne maščobe imajo namreč zelo različen vpliv na zdravje.
– Različne maščobe imajo zelo različen vpliv na zdravje, zato je treba biti pozoren na vrsto zaužitih maščob. Dokazano je, da zamenjevanje nasičenih maščob z nenasičenimi ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi.
– Največ nasičenih maščob, katerih uživanje želimo omejevati, vsebujejo živalske maščobe in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju (predvsem kokosovo in palmino olje)
– Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih je nujno zaužiti s prehrano. Še posebej koristne so dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, s katerimi so bogate mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos), pa tudi postrvi.
– Kot rastlinsko olje pri pripravi živil se še posebej priporoča olivno olje; poleg ugodne maščobno-kislinske sestave ga odlikuje tudi vsebnost drugih koristnih snovi, npr. vitamina E in antioksidantov.
– Pri hladni uporabi (npr. na solatah) priporočamo tudi uporabo lanenega in konopljinega olja ter olja iz oljčne ogrščice, ki predstavljajo dobre vire omega-3 maščobnih kislin.
– Pri peki priporočamo uporabo obstojnejših olj z več oleinske kisline, npr. olivnega in repičnega olja ter namenskih mešanic rastlinskih olj.
– Maščobe shranjujmo zaprte v temnem in hladnem prostoru, s čimer upočasnimo njihovo oksidacijo.”
VIR: Inštitut za nutricionistiko
Poleg količine zaužitih maščob je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Uživanje nenasičenih namesto nasičenih ugodno vpliva na zdravje.
Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Potrebujemo jih za tvorbo hormonov, tudi zato, da bolje izkoristimo za absorpcijo maščobotopnih vitaminov. So tudi pomemben vir maščobnih kislin in služijo kot vir energije in izolator. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj maščobe sestavljajo 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, poudarja mag. Anja Pristavec, inženirka prehrane. Poleg količine zaužitih maščob pa je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Različne maščobe imajo namreč zelo različen vpliv na zdravje.
– Različne maščobe imajo zelo različen vpliv na zdravje, zato je treba biti pozoren na vrsto zaužitih maščob. Dokazano je, da zamenjevanje nasičenih maščob z nenasičenimi ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi.
– Največ nasičenih maščob, katerih uživanje želimo omejevati, vsebujejo živalske maščobe in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju (predvsem kokosovo in palmino olje)
– Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih je nujno zaužiti s prehrano. Še posebej koristne so dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, s katerimi so bogate mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos), pa tudi postrvi.
– Kot rastlinsko olje pri pripravi živil se še posebej priporoča olivno olje; poleg ugodne maščobno-kislinske sestave ga odlikuje tudi vsebnost drugih koristnih snovi, npr. vitamina E in antioksidantov.
– Pri hladni uporabi (npr. na solatah) priporočamo tudi uporabo lanenega in konopljinega olja ter olja iz oljčne ogrščice, ki predstavljajo dobre vire omega-3 maščobnih kislin.
– Pri peki priporočamo uporabo obstojnejših olj z več oleinske kisline, npr. olivnega in repičnega olja ter namenskih mešanic rastlinskih olj.
– Maščobe shranjujmo zaprte v temnem in hladnem prostoru, s čimer upočasnimo njihovo oksidacijo.”
VIR: Inštitut za nutricionistiko
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov