Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg količine zaužitih maščob je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Uživanje nenasičenih namesto nasičenih ugodno vpliva na zdravje.
Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Potrebujemo jih za tvorbo hormonov, tudi zato, da bolje izkoristimo za absorpcijo maščobotopnih vitaminov. So tudi pomemben vir maščobnih kislin in služijo kot vir energije in izolator. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj maščobe sestavljajo 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, poudarja mag. Anja Pristavec, inženirka prehrane. Poleg količine zaužitih maščob pa je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Različne maščobe imajo namreč zelo različen vpliv na zdravje.
– Različne maščobe imajo zelo različen vpliv na zdravje, zato je treba biti pozoren na vrsto zaužitih maščob. Dokazano je, da zamenjevanje nasičenih maščob z nenasičenimi ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi.
– Največ nasičenih maščob, katerih uživanje želimo omejevati, vsebujejo živalske maščobe in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju (predvsem kokosovo in palmino olje)
– Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih je nujno zaužiti s prehrano. Še posebej koristne so dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, s katerimi so bogate mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos), pa tudi postrvi.
– Kot rastlinsko olje pri pripravi živil se še posebej priporoča olivno olje; poleg ugodne maščobno-kislinske sestave ga odlikuje tudi vsebnost drugih koristnih snovi, npr. vitamina E in antioksidantov.
– Pri hladni uporabi (npr. na solatah) priporočamo tudi uporabo lanenega in konopljinega olja ter olja iz oljčne ogrščice, ki predstavljajo dobre vire omega-3 maščobnih kislin.
– Pri peki priporočamo uporabo obstojnejših olj z več oleinske kisline, npr. olivnega in repičnega olja ter namenskih mešanic rastlinskih olj.
– Maščobe shranjujmo zaprte v temnem in hladnem prostoru, s čimer upočasnimo njihovo oksidacijo.”
VIR: Inštitut za nutricionistiko
Poleg količine zaužitih maščob je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Uživanje nenasičenih namesto nasičenih ugodno vpliva na zdravje.
Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, sodijo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje. Potrebujemo jih za tvorbo hormonov, tudi zato, da bolje izkoristimo za absorpcijo maščobotopnih vitaminov. So tudi pomemben vir maščobnih kislin in služijo kot vir energije in izolator. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo, naj maščobe sestavljajo 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, poudarja mag. Anja Pristavec, inženirka prehrane. Poleg količine zaužitih maščob pa je zelo pomembno tudi, kakšne maščobe uživamo. Različne maščobe imajo namreč zelo različen vpliv na zdravje.
– Različne maščobe imajo zelo različen vpliv na zdravje, zato je treba biti pozoren na vrsto zaužitih maščob. Dokazano je, da zamenjevanje nasičenih maščob z nenasičenimi ugodno vpliva na uravnavanje holesterola v krvi.
– Največ nasičenih maščob, katerih uživanje želimo omejevati, vsebujejo živalske maščobe in olja iz rastlin, ki rastejo v toplem podnebju (predvsem kokosovo in palmino olje)
– Nekatere maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih je nujno zaužiti s prehrano. Še posebej koristne so dolgoverižne omega-3 maščobne kisline, s katerimi so bogate mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos), pa tudi postrvi.
– Kot rastlinsko olje pri pripravi živil se še posebej priporoča olivno olje; poleg ugodne maščobno-kislinske sestave ga odlikuje tudi vsebnost drugih koristnih snovi, npr. vitamina E in antioksidantov.
– Pri hladni uporabi (npr. na solatah) priporočamo tudi uporabo lanenega in konopljinega olja ter olja iz oljčne ogrščice, ki predstavljajo dobre vire omega-3 maščobnih kislin.
– Pri peki priporočamo uporabo obstojnejših olj z več oleinske kisline, npr. olivnega in repičnega olja ter namenskih mešanic rastlinskih olj.
– Maščobe shranjujmo zaprte v temnem in hladnem prostoru, s čimer upočasnimo njihovo oksidacijo.”
VIR: Inštitut za nutricionistiko
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov