Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo; bolje si je naložiti na krožnik še enkrat, kot pa ostanke pomesti v smeti
Kako spoštljiv odnos do hrane imamo Slovenci in koliko je letno zavržemo, se sprašujemo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. Vzemimo leto 2017. V tem letu je nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kg na prebivalca. Po ocenah je skoraj 40 odstotkov od te odpadne hrane užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov hrane, ki bi jo lahko rešili, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže. Nekaj nasvetov za manj zavržene hrane je z nami delila prehranska strokovnjakinja z Inštituta za nutricionistiko Nina Zupanič.
Nasveti za manj zavržene hrane:
1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo
2. Razumimo pomen “porabiti do” in “uporabno najmanj do”
3. Porabimo, kar že imamo
4. Izogibajmo se prevelikim porcijam
5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna
6. Delimo odvečno hrano
7. Uporabimo tudi manj želene dele živil
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo; bolje si je naložiti na krožnik še enkrat, kot pa ostanke pomesti v smeti
Kako spoštljiv odnos do hrane imamo Slovenci in koliko je letno zavržemo, se sprašujemo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. Vzemimo leto 2017. V tem letu je nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kg na prebivalca. Po ocenah je skoraj 40 odstotkov od te odpadne hrane užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov hrane, ki bi jo lahko rešili, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže. Nekaj nasvetov za manj zavržene hrane je z nami delila prehranska strokovnjakinja z Inštituta za nutricionistiko Nina Zupanič.
Nasveti za manj zavržene hrane:
1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo
2. Razumimo pomen “porabiti do” in “uporabno najmanj do”
3. Porabimo, kar že imamo
4. Izogibajmo se prevelikim porcijam
5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna
6. Delimo odvečno hrano
7. Uporabimo tudi manj želene dele živil
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov