Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo; bolje si je naložiti na krožnik še enkrat, kot pa ostanke pomesti v smeti
Kako spoštljiv odnos do hrane imamo Slovenci in koliko je letno zavržemo, se sprašujemo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. Vzemimo leto 2017. V tem letu je nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kg na prebivalca. Po ocenah je skoraj 40 odstotkov od te odpadne hrane užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov hrane, ki bi jo lahko rešili, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže. Nekaj nasvetov za manj zavržene hrane je z nami delila prehranska strokovnjakinja z Inštituta za nutricionistiko Nina Zupanič.
Nasveti za manj zavržene hrane:
1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo
2. Razumimo pomen “porabiti do” in “uporabno najmanj do”
3. Porabimo, kar že imamo
4. Izogibajmo se prevelikim porcijam
5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna
6. Delimo odvečno hrano
7. Uporabimo tudi manj želene dele živil
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo; bolje si je naložiti na krožnik še enkrat, kot pa ostanke pomesti v smeti
Kako spoštljiv odnos do hrane imamo Slovenci in koliko je letno zavržemo, se sprašujemo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. Vzemimo leto 2017. V tem letu je nastalo skoraj 131.800 ton odpadne hrane ali povprečno 64 kg na prebivalca. Po ocenah je skoraj 40 odstotkov od te odpadne hrane užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Preračunano na prebivalca to pomeni, da je bilo med 64 kilogrami zavržene hrane 24 kilogramov hrane, ki bi jo lahko rešili, ugotavljajo na Statističnem uradu RS. Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju količine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže. Nekaj nasvetov za manj zavržene hrane je z nami delila prehranska strokovnjakinja z Inštituta za nutricionistiko Nina Zupanič.
Nasveti za manj zavržene hrane:
1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo
2. Razumimo pomen “porabiti do” in “uporabno najmanj do”
3. Porabimo, kar že imamo
4. Izogibajmo se prevelikim porcijam
5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna
6. Delimo odvečno hrano
7. Uporabimo tudi manj želene dele živil
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov