Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
December je čas, ko si vsaj ob eni ali dveh priložnostih večina privošči “malo več” kot sicer. Prehranski strokovnjak Jernej Ogrin opozarja, da je tako lahko zelo hitro vnesti presežek energije, ki potem vodi v povišano telesno maso.
Decembra je hrana navadno bogatejša z nasičenimi maščobami, sladkorjem in soljo
Praznično vzdušje ob koncu leta velikokrat vodi v prenajedanje s hrano bogato s sladkorjem, nasičenimi maščobami, soljo in v prevelike količine popitega alkohola. Tako so prejšnji teden zapisali na spletni strani Lekarniške zbornice Slovenije. Prav december je torej čas, ko si vsaj ob eni ali dveh priložnostih večina privošči “malo več” kot sicer. Prehranski strokovnjak Jernej Ogrin opozarja, da je tako lahko zelo hitro vnesti presežek energije, ki potem vodi v povišano telesno maso.
“Tukaj gre za kombinacijo količine hrane in vrst dobrot, ki jih sicer med letom ni na mizi.”
Idealen prazničen obrok z vidika pozitivnega vpliva na naše zdravje in počutje tudi naslednji dan sestavlja pust vir beljakovin (pust kos mesa ali ribe, jajca ali stročnice), čimveč mešane zelenjave in polnovreden vir ogljikovih hidratov (ajdova kaša, polnozrnate testenine, kruh), lahko tudi solata.
“Telesna aktivnost je tista čarobna tabletka, ki jo ljudje navadno iščejo v hrani, ampak je ne bodo našli.”
December je čas, ko si vsaj ob eni ali dveh priložnostih večina privošči “malo več” kot sicer. Prehranski strokovnjak Jernej Ogrin opozarja, da je tako lahko zelo hitro vnesti presežek energije, ki potem vodi v povišano telesno maso.
Decembra je hrana navadno bogatejša z nasičenimi maščobami, sladkorjem in soljo
Praznično vzdušje ob koncu leta velikokrat vodi v prenajedanje s hrano bogato s sladkorjem, nasičenimi maščobami, soljo in v prevelike količine popitega alkohola. Tako so prejšnji teden zapisali na spletni strani Lekarniške zbornice Slovenije. Prav december je torej čas, ko si vsaj ob eni ali dveh priložnostih večina privošči “malo več” kot sicer. Prehranski strokovnjak Jernej Ogrin opozarja, da je tako lahko zelo hitro vnesti presežek energije, ki potem vodi v povišano telesno maso.
“Tukaj gre za kombinacijo količine hrane in vrst dobrot, ki jih sicer med letom ni na mizi.”
Idealen prazničen obrok z vidika pozitivnega vpliva na naše zdravje in počutje tudi naslednji dan sestavlja pust vir beljakovin (pust kos mesa ali ribe, jajca ali stročnice), čimveč mešane zelenjave in polnovreden vir ogljikovih hidratov (ajdova kaša, polnozrnate testenine, kruh), lahko tudi solata.
“Telesna aktivnost je tista čarobna tabletka, ki jo ljudje navadno iščejo v hrani, ampak je ne bodo našli.”
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov