Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Vnet jezik in razpokani ustni kotički so lahko znaki pomanjkanja vitamina B2 oziroma riboflavina
Vitamin B2 oziroma riboflavin je razmeroma široko zastopan v živilih, čeprav ga le redko živilo vsebuje v večjih količinah. Poleg tega imamo zalog le za nekaj tednov, zato je pomembno, da ga v telo redno vnašamo. Najdemo pa ga, kot je povedal doc. dr. Nace Zidar, mag. farm. iz ljubljanske Fakultete za farmacijo, tako v živilih živalskega kot rastlinskega izvora.
“Najbolj pogosti viri za riboflavin so mleko, mlečni izdelki, jetra, meso, ribe, stročnice in tudi zelena zelenjava.”
Evropska Agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos 1,3 mg na dan. Prvi znaki pomanjkanja riboflavina so lahko: vnet jezik, pekoče oči, razpokani ustni kotički in ustnice, razširjene zenice in občutljivost na svetlobo, luskavost kože na obrazu, mastna polt in izpadanje las.
“Riboflavin je pomemben za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema, tvorbo eritrocitov, ključen je v presnovi različnih pomembnih hranil, kot so maščobe, ogljikovi hidrati in proteini itd. Ključen je tudi za obrambo pred stresom oziroma regeneracijo enega od najpomembnejših antioksidantov.”
Pomanjkanje riboflavina je v razvitih državah dokaj redko, res pa je, da se potreba po njem tudi pri nas lahko hitro poveča: ob večji fizični aktivnosti, hudih boleznih, po operacijah in poškodbah, pri absorpcijskih motnjah ter pri kroničnem uživanju alkohola.
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Vnet jezik in razpokani ustni kotički so lahko znaki pomanjkanja vitamina B2 oziroma riboflavina
Vitamin B2 oziroma riboflavin je razmeroma široko zastopan v živilih, čeprav ga le redko živilo vsebuje v večjih količinah. Poleg tega imamo zalog le za nekaj tednov, zato je pomembno, da ga v telo redno vnašamo. Najdemo pa ga, kot je povedal doc. dr. Nace Zidar, mag. farm. iz ljubljanske Fakultete za farmacijo, tako v živilih živalskega kot rastlinskega izvora.
“Najbolj pogosti viri za riboflavin so mleko, mlečni izdelki, jetra, meso, ribe, stročnice in tudi zelena zelenjava.”
Evropska Agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos 1,3 mg na dan. Prvi znaki pomanjkanja riboflavina so lahko: vnet jezik, pekoče oči, razpokani ustni kotički in ustnice, razširjene zenice in občutljivost na svetlobo, luskavost kože na obrazu, mastna polt in izpadanje las.
“Riboflavin je pomemben za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema, tvorbo eritrocitov, ključen je v presnovi različnih pomembnih hranil, kot so maščobe, ogljikovi hidrati in proteini itd. Ključen je tudi za obrambo pred stresom oziroma regeneracijo enega od najpomembnejših antioksidantov.”
Pomanjkanje riboflavina je v razvitih državah dokaj redko, res pa je, da se potreba po njem tudi pri nas lahko hitro poveča: ob večji fizični aktivnosti, hudih boleznih, po operacijah in poškodbah, pri absorpcijskih motnjah ter pri kroničnem uživanju alkohola.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov