Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Vnet jezik in razpokani ustni kotički so lahko znaki pomanjkanja vitamina B2 oziroma riboflavina
Vitamin B2 oziroma riboflavin je razmeroma široko zastopan v živilih, čeprav ga le redko živilo vsebuje v večjih količinah. Poleg tega imamo zalog le za nekaj tednov, zato je pomembno, da ga v telo redno vnašamo. Najdemo pa ga, kot je povedal doc. dr. Nace Zidar, mag. farm. iz ljubljanske Fakultete za farmacijo, tako v živilih živalskega kot rastlinskega izvora.
“Najbolj pogosti viri za riboflavin so mleko, mlečni izdelki, jetra, meso, ribe, stročnice in tudi zelena zelenjava.”
Evropska Agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos 1,3 mg na dan. Prvi znaki pomanjkanja riboflavina so lahko: vnet jezik, pekoče oči, razpokani ustni kotički in ustnice, razširjene zenice in občutljivost na svetlobo, luskavost kože na obrazu, mastna polt in izpadanje las.
“Riboflavin je pomemben za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema, tvorbo eritrocitov, ključen je v presnovi različnih pomembnih hranil, kot so maščobe, ogljikovi hidrati in proteini itd. Ključen je tudi za obrambo pred stresom oziroma regeneracijo enega od najpomembnejših antioksidantov.”
Pomanjkanje riboflavina je v razvitih državah dokaj redko, res pa je, da se potreba po njem tudi pri nas lahko hitro poveča: ob večji fizični aktivnosti, hudih boleznih, po operacijah in poškodbah, pri absorpcijskih motnjah ter pri kroničnem uživanju alkohola.
Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.
Vnet jezik in razpokani ustni kotički so lahko znaki pomanjkanja vitamina B2 oziroma riboflavina
Vitamin B2 oziroma riboflavin je razmeroma široko zastopan v živilih, čeprav ga le redko živilo vsebuje v večjih količinah. Poleg tega imamo zalog le za nekaj tednov, zato je pomembno, da ga v telo redno vnašamo. Najdemo pa ga, kot je povedal doc. dr. Nace Zidar, mag. farm. iz ljubljanske Fakultete za farmacijo, tako v živilih živalskega kot rastlinskega izvora.
“Najbolj pogosti viri za riboflavin so mleko, mlečni izdelki, jetra, meso, ribe, stročnice in tudi zelena zelenjava.”
Evropska Agencija za varnost hrane priporoča dnevni vnos 1,3 mg na dan. Prvi znaki pomanjkanja riboflavina so lahko: vnet jezik, pekoče oči, razpokani ustni kotički in ustnice, razširjene zenice in občutljivost na svetlobo, luskavost kože na obrazu, mastna polt in izpadanje las.
“Riboflavin je pomemben za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema, tvorbo eritrocitov, ključen je v presnovi različnih pomembnih hranil, kot so maščobe, ogljikovi hidrati in proteini itd. Ključen je tudi za obrambo pred stresom oziroma regeneracijo enega od najpomembnejših antioksidantov.”
Pomanjkanje riboflavina je v razvitih državah dokaj redko, res pa je, da se potreba po njem tudi pri nas lahko hitro poveča: ob večji fizični aktivnosti, hudih boleznih, po operacijah in poškodbah, pri absorpcijskih motnjah ter pri kroničnem uživanju alkohola.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov