Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč
Vitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo.
Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.
Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij.
Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.
Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.
Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč
Vitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo.
Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.
Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij.
Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.
Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.
Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov