Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč
Vitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo.
Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.
Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij.
Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.
Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.
Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Praktično nemogoče je, da vitamina B6 zaužijemo preveč
Vitamin B6 rastline, glive in bakterije proizvajajo same, človek in večina živali pa nimamo encimov, da bi ga sami sintetizirali, zato ga moramo nujno v telo vnesti s prehrano, pojasnjuje dr. Bojan Doljak s Fakultete za farmacijo.
Največ ga je v mesu, jetrih, perutnini, svinjini, orehih, sončničnih semenih, lešnikih, nekaj tudi v ribah, presenetljivo malo pa ga je v zelenjavi in sadju.
Vitamin B6 ima zelo pomembno funkcijo pri več kot 140ih encimih, kjer je koencim; brez njega ti encimi ne morejo delovati v našem telesu. Najpomembnejši je pri sintezi in razgradnji aminokislin, tudi glukoze, nekaterih živčnih prenašalcev, lipidov in sintezi naših nukleinskih kislin … ima torej veliko razpršenih učinkov in funkcij.
Zdrava in raznolika prehrana povečini zagotavlja dovolj vitamina B6, dodajanje je potrebno le pri ljudeh z ledvičnimi boleznimi in določenimi motnjami absorpcije.
Preveliki vnosi, ki bi lahko škodovali telesu, bi se gibali okrog 50, 100 ali celo 500 mg na dan; se pravi, da ta vitamin ni nevaren niti pri preodmerjanju.
Vitamin B6 je toplotno stabilen, zato priprava hrane s kuhanjem ali pečenjem ne zmanjša njegove vsebnosti.
Neveljaven email naslov