Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Glavna naloga fluoridov v našem telesu je zaščita pred zobno gnilobo

Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Fluoridov v naše telo ne vnašamo samo s hrano, pač pa tudi s pijačo, vdihanim zrakom in s fluoriranimi kozmetičnimi izdelki, predvsem zobnimi kremami.

Na vrhu tabele živil, ki so s fluoridi najbogatejša, najdemo črni čaj; z zaužitjem stotih gramov zadostimo dobri desetini dnevnih potreb po fluoridih. Sledijo lupinarji, alkoholne pijače, svinjsko in goveje meso ter testenine. Tudi, če kakšen dan fluoridov ne bi zaužili, jih telo lahko koristi iz mineraliziranih tkiv, torej iz kosti in zob, kjer se skladišči večina fluoridov.

Vloga, ki jo imajo fluoridi v našem organizmu je predvsem remineralizacija zobne sklenine oziroma preprečevanje kariesa.