Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Glavna naloga fluoridov v našem telesu je zaščita pred zobno gnilobo
Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Fluoridov v naše telo ne vnašamo samo s hrano, pač pa tudi s pijačo, vdihanim zrakom in s fluoriranimi kozmetičnimi izdelki, predvsem zobnimi kremami.
Na vrhu tabele živil, ki so s fluoridi najbogatejša, najdemo črni čaj; z zaužitjem stotih gramov zadostimo dobri desetini dnevnih potreb po fluoridih. Sledijo lupinarji, alkoholne pijače, svinjsko in goveje meso ter testenine. Tudi, če kakšen dan fluoridov ne bi zaužili, jih telo lahko koristi iz mineraliziranih tkiv, torej iz kosti in zob, kjer se skladišči večina fluoridov.
Vloga, ki jo imajo fluoridi v našem organizmu je predvsem remineralizacija zobne sklenine oziroma preprečevanje kariesa.
Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Glavna naloga fluoridov v našem telesu je zaščita pred zobno gnilobo
Fluor v naravi najdemo le v obliki anorganskih spojin – fluoridov. Uvrščamo jih med mikroelemente, saj jih človeško telo, v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali, vsebuje zelo majhno količino, manj kot 3 grame. Posledično so tudi potrebe po vnosu fluoridov zelo majhne, pojasnjuje profesorica Mirjana Gašperlin s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Fluoridov v naše telo ne vnašamo samo s hrano, pač pa tudi s pijačo, vdihanim zrakom in s fluoriranimi kozmetičnimi izdelki, predvsem zobnimi kremami.
Na vrhu tabele živil, ki so s fluoridi najbogatejša, najdemo črni čaj; z zaužitjem stotih gramov zadostimo dobri desetini dnevnih potreb po fluoridih. Sledijo lupinarji, alkoholne pijače, svinjsko in goveje meso ter testenine. Tudi, če kakšen dan fluoridov ne bi zaužili, jih telo lahko koristi iz mineraliziranih tkiv, torej iz kosti in zob, kjer se skladišči večina fluoridov.
Vloga, ki jo imajo fluoridi v našem organizmu je predvsem remineralizacija zobne sklenine oziroma preprečevanje kariesa.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov