Jod ima kot esencialen element ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice, ko govorimo o njegovem priporočenem dnevnem vnosu, pa je ta v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali zelo nizek – potrebujemo ga zgolj 150 mikrogramov. To pa še ne pomeni, da tak vnos zlahka zagotovimo; pravzaprav si v Sloveniji, podobno kot tudi drugod po Evropi, že skoraj 70 let pomagamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli.

Jod ima ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice

Elementarni jod je v naravi zelo redko zastopan, jodidi pa so kemijska oblika joda, ki med drugim opravlja tudi funkcije v človeškem telesu. Jod je sicer pri sobni temperaturi siva, trdna snov z relativno nizkim tališčem, ki hitro sublimira, pojasnjuje doktorica Petra Kolenc Peitl, specialistka radiofarmacije s klinike za nuklearno medicino na ljubljanskem kliničnem centru.

To pomeni, da gre iz trdnega direktno v plinasto agregatno stanje in zagotovo se marsikdo med nami spomni poskusov iz kemije in vijolične pare, ki pri tem nastaja. Prav po vijolični barvi pare je jod dobil ime, saj starogrško iodes pomeni vijoličen.

Človeški organizem vsebuje od 10–20 mg joda, približno 3 četrtine vsega joda pa je v ščitnici. Ustrezen dnevni vnos jodidov je glede na priporočila Evropske agencije za varnost hrane 150 mikrogramov in marsikdo bi lahko hitro pomislili, da takšno količino joda brez težav zagotovimo, pa ni čisto tako. V številnih državah je namreč prisotno pomanjkanje naravnih virov joda v hrani in pitni vodi.

Pri nas od leta 1953 ustrezno jodno preskrbo zagotavljamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli. Do leta 1999 je bila sol pri nas jodirana z 10 mg kalijevega jodida na kilogram soli, kar se je izkazalo za nezadostno, zadnji dve desetletji tako kilogram soli vsebuje med 20 in 30 miligrami kalijevega jodida.

Kalijev jodid pa je ključen tudi v primeru radiološke ali jedrske nesreče; za takšne primere imajo namreč države pripravljene tablete kalijevega jodida, ki bi jih razdelili ogroženi populaciji za zmanjšanje sevalnega bremena ob notranji kontaminaciji z radioaktivnim jodom. V radiju 10 km okrog jedrske elektrarne imajo prebivalci tablete ves čas na razpolago na domu oziroma jih ima na zalogi elektrarna.