Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jod ima kot esencialen element ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice, ko govorimo o njegovem priporočenem dnevnem vnosu, pa je ta v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali zelo nizek – potrebujemo ga zgolj 150 mikrogramov. To pa še ne pomeni, da tak vnos zlahka zagotovimo; pravzaprav si v Sloveniji, podobno kot tudi drugod po Evropi, že skoraj 70 let pomagamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli.
Jod ima ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice
Elementarni jod je v naravi zelo redko zastopan, jodidi pa so kemijska oblika joda, ki med drugim opravlja tudi funkcije v človeškem telesu. Jod je sicer pri sobni temperaturi siva, trdna snov z relativno nizkim tališčem, ki hitro sublimira, pojasnjuje doktorica Petra Kolenc Peitl, specialistka radiofarmacije s klinike za nuklearno medicino na ljubljanskem kliničnem centru.
To pomeni, da gre iz trdnega direktno v plinasto agregatno stanje in zagotovo se marsikdo med nami spomni poskusov iz kemije in vijolične pare, ki pri tem nastaja. Prav po vijolični barvi pare je jod dobil ime, saj starogrško iodes pomeni vijoličen.
Človeški organizem vsebuje od 10–20 mg joda, približno 3 četrtine vsega joda pa je v ščitnici. Ustrezen dnevni vnos jodidov je glede na priporočila Evropske agencije za varnost hrane 150 mikrogramov in marsikdo bi lahko hitro pomislili, da takšno količino joda brez težav zagotovimo, pa ni čisto tako. V številnih državah je namreč prisotno pomanjkanje naravnih virov joda v hrani in pitni vodi.
Pri nas od leta 1953 ustrezno jodno preskrbo zagotavljamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli. Do leta 1999 je bila sol pri nas jodirana z 10 mg kalijevega jodida na kilogram soli, kar se je izkazalo za nezadostno, zadnji dve desetletji tako kilogram soli vsebuje med 20 in 30 miligrami kalijevega jodida.
Kalijev jodid pa je ključen tudi v primeru radiološke ali jedrske nesreče; za takšne primere imajo namreč države pripravljene tablete kalijevega jodida, ki bi jih razdelili ogroženi populaciji za zmanjšanje sevalnega bremena ob notranji kontaminaciji z radioaktivnim jodom. V radiju 10 km okrog jedrske elektrarne imajo prebivalci tablete ves čas na razpolago na domu oziroma jih ima na zalogi elektrarna.
Jod ima kot esencialen element ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice, ko govorimo o njegovem priporočenem dnevnem vnosu, pa je ta v primerjavi z nekaterimi drugimi minerali zelo nizek – potrebujemo ga zgolj 150 mikrogramov. To pa še ne pomeni, da tak vnos zlahka zagotovimo; pravzaprav si v Sloveniji, podobno kot tudi drugod po Evropi, že skoraj 70 let pomagamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli.
Jod ima ključno vlogo pri nastajanju ščitniških hormonov in pri delovanju ščitnice
Elementarni jod je v naravi zelo redko zastopan, jodidi pa so kemijska oblika joda, ki med drugim opravlja tudi funkcije v človeškem telesu. Jod je sicer pri sobni temperaturi siva, trdna snov z relativno nizkim tališčem, ki hitro sublimira, pojasnjuje doktorica Petra Kolenc Peitl, specialistka radiofarmacije s klinike za nuklearno medicino na ljubljanskem kliničnem centru.
To pomeni, da gre iz trdnega direktno v plinasto agregatno stanje in zagotovo se marsikdo med nami spomni poskusov iz kemije in vijolične pare, ki pri tem nastaja. Prav po vijolični barvi pare je jod dobil ime, saj starogrško iodes pomeni vijoličen.
Človeški organizem vsebuje od 10–20 mg joda, približno 3 četrtine vsega joda pa je v ščitnici. Ustrezen dnevni vnos jodidov je glede na priporočila Evropske agencije za varnost hrane 150 mikrogramov in marsikdo bi lahko hitro pomislili, da takšno količino joda brez težav zagotovimo, pa ni čisto tako. V številnih državah je namreč prisotno pomanjkanje naravnih virov joda v hrani in pitni vodi.
Pri nas od leta 1953 ustrezno jodno preskrbo zagotavljamo z obveznim jodiranjem kuhinjske soli. Do leta 1999 je bila sol pri nas jodirana z 10 mg kalijevega jodida na kilogram soli, kar se je izkazalo za nezadostno, zadnji dve desetletji tako kilogram soli vsebuje med 20 in 30 miligrami kalijevega jodida.
Kalijev jodid pa je ključen tudi v primeru radiološke ali jedrske nesreče; za takšne primere imajo namreč države pripravljene tablete kalijevega jodida, ki bi jih razdelili ogroženi populaciji za zmanjšanje sevalnega bremena ob notranji kontaminaciji z radioaktivnim jodom. V radiju 10 km okrog jedrske elektrarne imajo prebivalci tablete ves čas na razpolago na domu oziroma jih ima na zalogi elektrarna.
Predstavljamo vitamin E; za razliko od nekaterih drugih vitaminov, denimo vitamina D, ga imamo v telesu vsi dovolj in zelo redko nam ga manjka; naše telo ima v tkivih razmeroma velike zaloge tega vitamina.
Ribje olje, losos, sardine, jajca, gobe. To so živila, v katerih najdemo vitamin, o katerem bomo govorili tokrat. Povečana občutljivost za okužbe, zmanjšana moč mišic, občasni krči, zmanjšana kostna gostota, večje tveganje za zlome, nastanek osteoporoze, tudi rahitis pri otrocih – vse to pa so posledice pomanjkanja. Je dovolj izpostavljenost soncu, ga dobimo dovolj v hrani ali ga moramo uživati tudi v prehranskih dopolnilih oziroma dodatkih?
Vitamin A je pomemben za normalno rast, delovanje imunskega sistema in vida, presnovo železa, zgraditev kože in sluznic in njihovo delovanje, daje oporo pri reprodukciji in vpliva na razvoj celic ter tkiv. Najdemo ga v številnih živilih, zato ga povprečen posameznik s pestro in uravnoteženo prehrano zaužije dovolj. Precej več podrobnosti o vitaminu A pa pozna Žane Temova Rakuša, mlada raziskovalka na fakulteti za farmacijo.
13 jih je. Vitaminov, ki jih na osnovi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: 4 nepolarne in 9 polarnih. V tokratni oddaji s profesorjem doktorjem Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.
Kaj imajo skupnega solata, vaniljev sladoled, goveje meso in različni namazi? Prav vsi se odlično podajo k bučnemu olju. Prepoznaven aromatični vonj po oreščkih seveda prepriča marsikoga, da si z bučnim oljem popestri jedi, njegova uporaba pa je v severovzhodni Sloveniji skoraj zapovedana. Današnjo oddajo Veste, kaj jeste? je pripravila Tina Lamovšek.
Goveja juha mora vreti točno tako, da ena gospodinja reče, da vre, druga, da ne vre. To je ena od modrosti, ki je povezana s pripravo te tradicionalne jedi. Potem je tukaj dilema – ali pobirati peno z juhe med kuhanjem ali ne. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj ta pena sploh nastane?
V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj pridelajo od 500 do 2.500 ton medu na leto, odvisno od letine. Zadnja je bila zaradi slabših vremenskih razmer med cvetenjem in opraševanjem ena slabših. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga lani pridelali le 653 ton. Približno kilogram medu na leto naj bi pojedel povprečen Slovenec, to nas uvršča med največje evropske porabnike tega čebeljega pridelka. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije večina potrošnikov med kupuje pri lokalnih čebelarjih, vendar ker ga ne pridelamo toliko, kot ga porabimo, je na tržišču tudi veliko medu tujega izvora.
Od francoske solate do kolagena, trditev na embalaži, da nekaj »krepi naš imunski sistem«, koristnih lastnosti glutena, tehnike kuhanja “sous-vide”, hrane v menzah in uporabe različnih kosov govedine v kuhinji – to je nekaj tem, ki smo jih obravnavali lani.
December je čas, ko si vsaj ob eni ali dveh priložnostih večina privošči “malo več” kot sicer. Prehranski strokovnjak Jernej Ogrin opozarja, da je tako lahko zelo hitro vnesti presežek energije, ki potem vodi v povišano telesno maso.
Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
December je mesec dobrih mož in ti nemalokrat v darilne vreče pridajo tudi suho sadje. To velja za sladek priboljšek in je v primerjavi z bonboni različnih vonjav, velikosti , tekstur in barv neprimerno bolj zdrava različica sladice, bodo znali povedati prehranski strokovnjaki. Vseeno z njim zaradi nezanemarljive količine vsebnosti fruktoze ne gre pretiravati. Sušenje je sicer odličen način konzerviranja sadja. Posušeno je prikladno za dolgotrajno shranjevanje, tudi kot dodatek v jogurt k žitaricam ali pa zgolj kot hiter prigrizek, ko ni časa za človeka dostojno obedovanje. O suhem sadju v tokratni rubriki "Veste, kaj jeste?" z nutricionistko Mojco Cepuš.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100. letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in pred-pripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi. V rubriki "Veste, kaj jeste?" zato ne moremo mimo dejstva, da smo včeraj obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o polnozrnatih žitih. Ob tem je Inštitut za nutricionistiko predstavil pobudo »Izbiram polnozrnato«, s katero želijo spodbuditi potrošnike k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano.
Če želimo vedeti, kaj jemo, oziroma bolje rečeno, če želimo vedeti, kako jemo, moramo poznati tudi nekaj osnov anatomije in fiziologije človeškega telesa, torej razumeti, kakšni procesi se dogajajo v naših telesih. Ali vemo, zakaj recimo žvečimo hrano in kolikokrat bi morali prežvečiti grižljaj večjega kosa?
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Zdrava in pravilna prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih in je eden izmed ključnih dejavnikov dobrega zdravja, zadovoljstva, tudi storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Nezadostno uživanje hranljivih živil v delovnem času je vezano na težave s pozornostjo, sprejemanjem odločitev, utrujenostjo, slabotnostjo, kar se povezuje z večjim tveganjem za nesreče pri delu. Povezava med prehrano in utrujenostjo je torej dobro znana. Mnoga podjetja se za rešitev vprašanja urejene prehrane na delovnem mestu odločijo za zpostavitev menze. Ta nedvomno ima svoje prednosti v smislu praktičnosti in bližine obroka za zaposlene, žal pa prepogosto velja, četudi ne gre vseh menz metati v isti koš, da je prehranska sestava jedi v menzah neustrezna, pripravljena s surovinami, ki so na trgu najcenjše, okus pa ozaljšan s preveliko količino soli, maščob in ojačevalcev okusov. Če se tudi sami prehranjujete v menzah, velja prisluhniti nasvetom prehranskega strokovnjaka Maria Sambolca o tem, kako v menzi izbrati hrano, da bo obrok okusen, hranilno bogat in energetsko ustrezen vašim delovnim aktivnostim.
Jod je esencialno mikrohranilo, ki je pomembna sestavina ščitničnih hormonov. Kot je povedala dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko, pa ima vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter prispeva k delovanju živčnega sistema in ohranjanju zdrave kože. Na našem območju oziroma geografski legi velja, da zemlja ni ravno bogata z jodom, zato ga neposredno iz živil uživamo premalo.
Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov