Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja.
Organiziranje prehrane v vrtcih
Zajtrk: Mlečni riž in čokoladni posip. Malica: sadje, melona. Kosilo: telečji paprikaš iz ekološke teletine, polenta, paradižnikova solata, beli kruh in limonada. Popoldanska malica: polovica makove žemlje in grozdje. Takšen je bil ponedeljkov jedilnik v enem od vrtcev na Obali. Vsak vrtčevski jedilnik za približno en mesec, lahko tudi 14 dni, pripravijo tako imenovani organizatorji prehrane. Na toliko časa naj se tudi ne bi ponavljale iste jedi, pove vodja aktiva organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ki deluje v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije, Mateja Kocjančič iz vrtca Semedela v Kopru.
"Če se vprašamo, kaj je idealen jedilnik za otroka, bodo malčki, sploh na našem koncu, hitro izbrali kakšne testenine z bolonjsko omako, piščančji dunajski zrezek ali kaj takšnega. Mi pa vemo, da samo to na jedilniku ne more biti."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja. Primer področja, kjer bi, po mnenju Tanje Bordon iz Sežane, ki se ukvarja s celostnim in trajnostnim izobraževanjem v prehrani, še lahko veliko postorili, pa je izboljšanje odnosa med kuhinjo ter drugimi zaposlenimi oz. vzgojitelji in vzgojiteljicami.
"Če oni dobro sodelujejo, če pedagog podpre delo kuharja, potem je to sklenjena zgodba. Če pa pedagog hrano samo razdeli, se posebej ne ukvarja z njo ali samo ponavlja "jejte, to je zdravo in dobro za vas", ne bo takšnega učinka."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja.
Organiziranje prehrane v vrtcih
Zajtrk: Mlečni riž in čokoladni posip. Malica: sadje, melona. Kosilo: telečji paprikaš iz ekološke teletine, polenta, paradižnikova solata, beli kruh in limonada. Popoldanska malica: polovica makove žemlje in grozdje. Takšen je bil ponedeljkov jedilnik v enem od vrtcev na Obali. Vsak vrtčevski jedilnik za približno en mesec, lahko tudi 14 dni, pripravijo tako imenovani organizatorji prehrane. Na toliko časa naj se tudi ne bi ponavljale iste jedi, pove vodja aktiva organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ki deluje v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije, Mateja Kocjančič iz vrtca Semedela v Kopru.
"Če se vprašamo, kaj je idealen jedilnik za otroka, bodo malčki, sploh na našem koncu, hitro izbrali kakšne testenine z bolonjsko omako, piščančji dunajski zrezek ali kaj takšnega. Mi pa vemo, da samo to na jedilniku ne more biti."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja. Primer področja, kjer bi, po mnenju Tanje Bordon iz Sežane, ki se ukvarja s celostnim in trajnostnim izobraževanjem v prehrani, še lahko veliko postorili, pa je izboljšanje odnosa med kuhinjo ter drugimi zaposlenimi oz. vzgojitelji in vzgojiteljicami.
"Če oni dobro sodelujejo, če pedagog podpre delo kuharja, potem je to sklenjena zgodba. Če pa pedagog hrano samo razdeli, se posebej ne ukvarja z njo ali samo ponavlja "jejte, to je zdravo in dobro za vas", ne bo takšnega učinka."
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov