Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja.
Organiziranje prehrane v vrtcih
Zajtrk: Mlečni riž in čokoladni posip. Malica: sadje, melona. Kosilo: telečji paprikaš iz ekološke teletine, polenta, paradižnikova solata, beli kruh in limonada. Popoldanska malica: polovica makove žemlje in grozdje. Takšen je bil ponedeljkov jedilnik v enem od vrtcev na Obali. Vsak vrtčevski jedilnik za približno en mesec, lahko tudi 14 dni, pripravijo tako imenovani organizatorji prehrane. Na toliko časa naj se tudi ne bi ponavljale iste jedi, pove vodja aktiva organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ki deluje v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije, Mateja Kocjančič iz vrtca Semedela v Kopru.
"Če se vprašamo, kaj je idealen jedilnik za otroka, bodo malčki, sploh na našem koncu, hitro izbrali kakšne testenine z bolonjsko omako, piščančji dunajski zrezek ali kaj takšnega. Mi pa vemo, da samo to na jedilniku ne more biti."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja. Primer področja, kjer bi, po mnenju Tanje Bordon iz Sežane, ki se ukvarja s celostnim in trajnostnim izobraževanjem v prehrani, še lahko veliko postorili, pa je izboljšanje odnosa med kuhinjo ter drugimi zaposlenimi oz. vzgojitelji in vzgojiteljicami.
"Če oni dobro sodelujejo, če pedagog podpre delo kuharja, potem je to sklenjena zgodba. Če pa pedagog hrano samo razdeli, se posebej ne ukvarja z njo ali samo ponavlja "jejte, to je zdravo in dobro za vas", ne bo takšnega učinka."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja.
Organiziranje prehrane v vrtcih
Zajtrk: Mlečni riž in čokoladni posip. Malica: sadje, melona. Kosilo: telečji paprikaš iz ekološke teletine, polenta, paradižnikova solata, beli kruh in limonada. Popoldanska malica: polovica makove žemlje in grozdje. Takšen je bil ponedeljkov jedilnik v enem od vrtcev na Obali. Vsak vrtčevski jedilnik za približno en mesec, lahko tudi 14 dni, pripravijo tako imenovani organizatorji prehrane. Na toliko časa naj se tudi ne bi ponavljale iste jedi, pove vodja aktiva organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ki deluje v okviru Skupnosti vrtcev Slovenije, Mateja Kocjančič iz vrtca Semedela v Kopru.
"Če se vprašamo, kaj je idealen jedilnik za otroka, bodo malčki, sploh na našem koncu, hitro izbrali kakšne testenine z bolonjsko omako, piščančji dunajski zrezek ali kaj takšnega. Mi pa vemo, da samo to na jedilniku ne more biti."
Otroci so v vrtcu navzoči veliko časa – navadno osem, največ devet ur, zato tam pokrijejo večino dnevnih prehranskih potreb. Enotna pravila za vse vrtce so postavljena v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki vključujejo tudi Smernice zdravega prehranjevanja. Primer področja, kjer bi, po mnenju Tanje Bordon iz Sežane, ki se ukvarja s celostnim in trajnostnim izobraževanjem v prehrani, še lahko veliko postorili, pa je izboljšanje odnosa med kuhinjo ter drugimi zaposlenimi oz. vzgojitelji in vzgojiteljicami.
"Če oni dobro sodelujejo, če pedagog podpre delo kuharja, potem je to sklenjena zgodba. Če pa pedagog hrano samo razdeli, se posebej ne ukvarja z njo ali samo ponavlja "jejte, to je zdravo in dobro za vas", ne bo takšnega učinka."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov