Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
Je sploh kdo razmišljal o posledicah?
“Kaj zame pomeni, da bom odslej plačevala 195€ namesto 39€? Ob tem, da v treh izmenah in z napornim delom zaslužim manj kot minimalno plačo, da je mož brezposeln, da imava dva majhna otroka, zame to pomeni čisto grozo. Odkar vem, da bomo ostali brez 156€ subvencije ne spim več, ker ploh ne vem, kako bomo. Ostali bomo povsem brez denarja za hrano. Za našo družino je 156€ res ogromno denarja!” pravi mati dveh otrok, ena izmed 2792 tistih, ki bodo izgubili pravico do pomembnega dela subvencije neprofitnega dela najemnine.
Z zelo veliko večino (zanj je od 81 prisotnih poslancev glasovalo 67) bil namreč pred dobrim mesecem v državnem zboru sprejet interventni Zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine.
Za boljše razumevanje, kaj se je zgodilo, najprej kratko pojasnilo: subvencija stanarine za socialno najšibkejši sloj najemnikov stanovanj je bila doslej sestavljena iz dveh delov .
Pred 6 leti je stanovanjski zakon prinesel nekaj olajšanja za tiste, ki so sicer izpolnjevali pogoje za neprofitno stanovanje, a jim ga njihova občina ni zmogla zagotoviti. Zato si je vsak tak upravičenec lahko poiskal stanovanje na trgu, občina in država pa sta mu vsaka do polovice krili razliko med višino tržne najemnine, ki jo je plačeval lastniku tega najetega stanovanja, in tako, ki bi jo za enako kvadraturo plačal, če bi mu stanovanje zagotovila občina ali občinski sklad. S pomembno opombo, da je bila določena zgornja dovoljena višina takih tržnih najemnin in sicer pa vsako posamezno regijo.
1.januarja 2012 sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ali po domače, t.i. nova socialna zakonodaja, je prinesla še dodatno ugodnost : tisti, ki so že bili upravičeni do subvencije prej omenjenega dela tržne najemnine, so v primeru, če so živeli v hudih socialnih stiskah, lahko zaprosili še za dodatno subvencijo neprofitne najemnine – s tem so bili v bistvu povsem izenačeni s tistimi sodržavljani, ki so imeli več sreče in so najemniki neprofitnih, občinskih oz. skladovih stanovanj. Toda ko je zakon pred tremi leti to novost uvedel, ni tudi določil, kdo naj bo plačnik tega stroška in ta je nato v celoti končal na plečih občin. Te so , kot trdijo, skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, ki je to breme delno sofinanciralo, opozarjale na to nedorečenost.
Zato se je pri pripravi interventnega Zakona o uravnoteženju javnih financ občin v začetku tega leta med predlogi, kako naj se občine izvijejo iz vse težjega bremena financiranja, nekako znašel tudi predlog o ukinitvi stanovanjskih subvencij.
O tem, kako natanko je prišlo do predloga in kaj je kdo v resnici zagovarjal, ima vsaka stran nekoliko svojo verzijo:
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, ene od dveh pogajalk v imenu razdrobljene slovenske lokalne samouprave, ostro zanika, da bi bil predlog o ukinitvi subvencije z njihovega arzenala idej: “S strani Združenja občin Slovenije (ZOS) nismo bili pobudnik tega ukrepa,niti ga nismo zagovarjali. Bila jih je cela vrsta, ki bi lahko imeli še večji učinek kot na primer prenos stavbnih zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč na občine. Je pa po mojem mnenju bila sprejeta anomalija, ukinjena je bila subvencija za neprofitni del najemnine, ki bi po moji oceni morala ostati, ostala pa je subvencija za tržni del najemnine. Tako smo prišli v kontradiktorno situacijo z neprofitnimi stanovanji! Logično bi bilo, da bi ukinili profitni del, občina pa bi vsem – v profitnih ali neprofitnih najemnih stanovanjih – sofinancirala neprofitno najemnino . Takšna ureditev kot je sprejeta sedaj, se mi zdi nelogična.”
In kakšne so bile še druge možnosti, da bi namesto subvencij stanarin črtali kakšne druge izdatke?
“Bila je cela paleta predlogov. Med drugim je bil tudi predlog, da se ukinejo služnosti za plačilo na vodnih telesih. Tukaj nismo uspeli priti do dogovora in pravzaprav je bila ukinitev dela stanovanjskih subvencij kot neka kompenzacija z ukrepom za plačilo služnosti.”
V skupnosti občin Slovenije, ki predstavlja drug del slovenskih občin opozarjajo, da se o sprejeti rešitvi nismo pogajali, prav tako o tem, kakšne bi lahko bile možne rešitve težav pri subvencioniranju stanovanjskih najemnin ni bilo govora na številnih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi. Tudi njih je kot kaže uveljavljena rešitev in njeni učinki presenetila, zato vsekakor zahtevajo ukrepanje. Skupnost občin Slovenije bo zato že v teh dnevih na Ministrstvo za javno upravo naslovilo zahtevo, da se v čim krajšem času sestanejo in skupaj poiščejo možne rešitve, ki ne bodo škodljive.
Da je bil osnovni fokus pogajalcev z obeh strani le na državnem oz. občinskih proračunih, ne pa na tem, kaj bodo sem in tja premetane številke in odločitve prinesle ljudem, da jih taki ukrepi delijo na tiste srečneže v javnih in one v zasebnih najetih stanovanjih, da bi morda vsaj kazalo vse najemnike vseh vrst stanovanj obremeniti enako, če se že strinjamo, da denarja v državi ni – ničesar od tega v debatah ni bilo, potrdi tudi predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan.
Kot še navaja, naj bi precej olajšanja najemnikom tržnih stanovanj prinesel nov stanovanjski program, ki predvideva pravičnejšo pomoč državljanom ne glede na to, v kakšne vrste najemniškem stanovanju živijo. A ta je šele v obrisih in še zdaleč ne pomeni, da bo v trenutnem predlogu tudi zaživel.
Kakšno je bilo stališče Ministrva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zakaj sprejetja zakonodaje ni uspelo preprečiti, pojasnjuje Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve:
Tudi pri Varuhu človekovih pravic bodo v kratkem obravnavali sprejeto zakonodajo in preverili, »ali gre s sprejetimi spremembami za morebitno diskriminacijo in protiustavnost tudi glede na najemniški položaj«
Naj si strani podajajo vroč kostanj odgovornosti za to, kdo je kaj predlagal in kdo je kaj kako razumel, lahko ga seveda tudi preložijo na državni zbor, ki je zakon potrdil s skoraj plebiscitarno večino – dejstvo je, da je zakon sprejet in da 1.4.2015 stopi v veljavo. Konec je debat o alinejah in prihrankih, za 2800 upravičencev prihaja čas precejšnjih sprememb.
Kaj konkretno pomenijo, kako je mogoče iz še veljavne odločbe razbrati, do katerega dela subvencije ne bodo več upravičeni, ko ta odločba poteče, je podrobneje pojasnila Barbara Starič Strajnar, sekretarka z Direktorata za socialne zadeve MDDSZ
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
Neveljaven email naslov