Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Spremenjen okoljski zakon uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj in nižje okoljske standarde za industrijo
Začel bo veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki uvaja neomejeno veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, industrija pa bo po novem lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, če bi ji doseganje standardov najboljših razpoložljivih tehnologij povzročilo čezmerne stroške. Kriteriji za to, kdaj naj bi šlo za previsoke stroške, niso določeni.
Za referendum o zakonu je do svojega dogovora z vlado zbiral podpise policijski sindikat. Državni svet je soglasno izglasoval veto na zakon, vendar ga je državni zbor ponovno potrdil. Po prepričanju nevladnih organizacij je politika ob tem povozila javnost.
Predsednik EKO kroga Uroš Macerl opozarja na “odpustek”, ki po novi zakonodaji upravljalcu naprave dopušča, da mu ni treba dosegati BAT standardov, če mu to pomeni nesorazmerno velik ekonomski vložek.
“BAT standard je standard najboljših razpoložljivih tehnologij, ki pa jih v tem trenutku v Lafargeu ni. To bi bila že prva ovira, ki bi preprečila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Lafarge Cement v Zasavju, kjer okolje absolutno ne prenese tovarne, ki je že v preteklosti tam delala ekološko katastrofo.”
Macerl opozarja tudi na uzakonitev čezmernega onesnaževanja okolja, na napačno obrazložitev, da je Slovenija morala prenesti ta člen v zakonodajo, na odsotnost varovalk in tudi na morebiten konflikt interesov pri pisanju zakona. “Na nek način kapital sam sebi piše okoljsko zakonodajo, kar je absurd.”
Okoljska dovoljenja bodo po novem zakonu postala trajna. Član nevladnega društva EKO Anhovo Ivan Križnič opozarja, da je zakon javnost izločil iz postopka, in meni, da bo omogočil še večje onesnaževanje v dolini Soče. “Napredni Evropejci znajo poskrbeti zase, onesnaževanje pa porivajo na rob Evrope. Nas imajo za manj razvite.”
Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte zanika, da bi ministrstvo za okolje in prostor pri spremembi zakona upoštevalo kakršen koli interes industrije.
“Javnosti nismo želeli izriniti iz postopka. Lahko verjamete, da tudi Evropa zahteva, da imajo javnost, tista društva in organizacije, ki izkažejo pravni interes, možnost sodelovanja.”
Pravnica, zadolžena za področje varstva okolja v pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica pravi, da tudi, če javnost lahko daje pripombe, ne pomeni, da ima tudi možnost ukrepanja. Opozarja, da nimamo evidentiranega stanja okolja.
“Stanje okolja je bilo nazadnje evidentirano leta 2009. Moralo bi biti na vsaka štiri leta. De facto imamo degradirana območja, vendar za to niso razglašena.”
Državni svet bo verjetno vložil ustavno presojo zakona.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Neveljaven email naslov