Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

22.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Primorska in višje ležeči kraji so iz tega besedila izvzeti. Drugje pa je že mesec dni megla. Takšna negibna, kot kozje mleko gosta megla. Meteorologe je minila siceršnja navihanost, puhlice o vremenu so izginile iz kurtuaznega besednjaka, v prometu so težave, brezvoljni so postali obupani, optimisti se zaklepajo v sobe. Vse zaradi megle.

Megla, ki traja tako dolgo, ne more biti več vremenska kategorija.

Ne gre več za vlago, ki je kondenzirana ali karkoli se že zgodi v tistih razigranih molekulah. Kot vedno pri nenavadnih vremenskih pojavih se moramo vsaj delno, vsaj nekateri in seveda na skrivaj vprašati: Zakaj tako? Kaj je slovenski rod spet zagrešil, da je nad nas poslana ta megla?

Ker zgodil se je zanimiv preobrat: prejšnja leta smo bili za svoje grehe kaznovani z najrazličnejšimi ujmami. Najpogosteje vodnimi, ni pa manjkalo niti toče, viharjev, žleda, vetrolomov in podobnega. Vse te grozne vremenske težave pa je tik pred volitvami zamenjala megla. Ki je pravzaprav brezvezen vremenski pojav …

Ujme rušijo, megla pa ne dela ničesar. Samo tu je –vsa negibna in večna, dolgočasna in naveličana.Za katere in kakšne grehe je bila poslana, je tako le eno izmed številnih vprašanj, ko gledamo, pa ničesar ne vidimo.

Najprej osnovno vprašanje: Ali se je megla razširila iz Ljubljane na vso Slovenijo ali pa gre zgolj za obliko decentralizacije, kot si jo predstavlja globalna klima?

Simbolno je najpreprosteje povzeti, kako se je ljubljanska klimatološka značilnost razširila prek dežele in če že Ljubljana ne more postati Slovenija, se je previdnost odločila, da bo iz Slovenije naredila Ljubljano! Drugače povedano: edino, kar je v cvetoči prestolnici res neprijetno, je megla, in se je odločila po Butalsko, “naj jo imajo še drugod, ako so v provinci belemu mestu tako zelo zavistni”.

Kar pa je zelo zanimivo in nas v teh meglenih časih pušča brez primernega orožja, je pomanjkanje umetniških referenc, ki bi nam pomagale pojasniti simbolni pomen megle. Razen legendarnega vzklika mladega Cankarja ob pogledu s stolpa ljubljanskega gradu o megli ni nobenih pomembnih zapisov.

Koliko jo slovenski človek ceni, je najlažje sklepati po antimeglenem vzkliku drugega večnega barda “Vreména bodo Kranjcem se zjasnile”, ki nedvoumno nakazuje, da je pod meglo slabo. In da mora miniti, če hočemo da bo bolje.

Nekaj več nam ponujajo primere, nastale v tujini. Ni potrebno daleč ne globoko. John Carpenter je leta 1980 posnel kultno grozljivko s preprostim naslovom Megla.
Majhno ribiško vasico prekrije nenavadna megla, iz nje pa prihajajo duhovi preteklosti in zahtevajo krvni davek. Šele po določenem številu žrtev so prebivalci vasice, katerih predniki so v preteklosti zagrešili grozljiv zločin, megle rešeni.

Po mnenju številnih občudovalcev filmske umetnosti, je Megla ne le žanrska mojstrovina, temveč je ob cineastični vrednosti tudi visoka pesem temu vremenskemu pojavu. Viharji imajo svoje pesmi in gledališka dela, sončno vreme prevzema celotno popularno kulturo, dež je vodilni motiv glasbene umetnosti. Megla pa ima le Carpenterja. In to je dovolj!

Da pa ne bi zdrsnili na izmuzljivih tleh filmske kritike, poskusimo prenesti meglo iz severne Kalifornije iz leta 1980 v Slovenijo iz novembra 2010. Osupli ugotovimo, kako je megla ne le vremensko, temveč tudi simbolno globalen pojav.

Tudi pri nas, nekaj dni pred novim demokratičnim odločanjem, ki je tako zelo podobno pripravam na veliko praznovanje v Antonio Bayu, kot je ime tisti vasici, megla zastira tako možnost nemotenega pogleda kot tudi jasne presoje. Tudi pri nas skozi kosme megle vstajajo grozljive postave, v glavnem žrtve zločinov iz preteklosti in z ostrino, ki je značilna za sablje pošastnih mornarjev, morijo vsakršno možnost za normalno sedanjost ali – bog ne daj – cvetočo prihodnost.

Megla, ki se je naselila po naših kotlinah, ni nič druga kot medij, skozi katerega, po Carpenterju, zločinski preteklosti ne morejo ubežati niti rodovi, rojeni stoletje po zločinu … Tako so generacije mladih, ki bodo letos prvič volile in nimajo s partizani in belogardisti popolnoma ničesar, na moč podobni mladi Jamie Lee Curtis, ki pride v mestece zgolj kot avtoštoparka, pa je kljub temu priča masakru.

Z drugimi besedami: kot ujetniki megle smo pravzaprav ujetniki usode in zelo se je bati, da nas tokrat Agencija Republike Slovenije za okolje ne bo odrešila.

Po zadnjih napovedih meteorologov, megla ne bo odšla nikamor. Najprej bo nekaj dni res oblačno, potem pa spet megleno. In tako bo, dokler se ne bomo nehali brez koristi bojevati s pošastmi, ki prihajajo iz megle, se ne bomo namesto tega z vso močjo lotili resničnih pritlehnih vzrokov, tega pritlehnega vremenskega pojava.


Zapisi iz močvirja

755 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

22.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Primorska in višje ležeči kraji so iz tega besedila izvzeti. Drugje pa je že mesec dni megla. Takšna negibna, kot kozje mleko gosta megla. Meteorologe je minila siceršnja navihanost, puhlice o vremenu so izginile iz kurtuaznega besednjaka, v prometu so težave, brezvoljni so postali obupani, optimisti se zaklepajo v sobe. Vse zaradi megle.

Megla, ki traja tako dolgo, ne more biti več vremenska kategorija.

Ne gre več za vlago, ki je kondenzirana ali karkoli se že zgodi v tistih razigranih molekulah. Kot vedno pri nenavadnih vremenskih pojavih se moramo vsaj delno, vsaj nekateri in seveda na skrivaj vprašati: Zakaj tako? Kaj je slovenski rod spet zagrešil, da je nad nas poslana ta megla?

Ker zgodil se je zanimiv preobrat: prejšnja leta smo bili za svoje grehe kaznovani z najrazličnejšimi ujmami. Najpogosteje vodnimi, ni pa manjkalo niti toče, viharjev, žleda, vetrolomov in podobnega. Vse te grozne vremenske težave pa je tik pred volitvami zamenjala megla. Ki je pravzaprav brezvezen vremenski pojav …

Ujme rušijo, megla pa ne dela ničesar. Samo tu je –vsa negibna in večna, dolgočasna in naveličana.Za katere in kakšne grehe je bila poslana, je tako le eno izmed številnih vprašanj, ko gledamo, pa ničesar ne vidimo.

Najprej osnovno vprašanje: Ali se je megla razširila iz Ljubljane na vso Slovenijo ali pa gre zgolj za obliko decentralizacije, kot si jo predstavlja globalna klima?

Simbolno je najpreprosteje povzeti, kako se je ljubljanska klimatološka značilnost razširila prek dežele in če že Ljubljana ne more postati Slovenija, se je previdnost odločila, da bo iz Slovenije naredila Ljubljano! Drugače povedano: edino, kar je v cvetoči prestolnici res neprijetno, je megla, in se je odločila po Butalsko, “naj jo imajo še drugod, ako so v provinci belemu mestu tako zelo zavistni”.

Kar pa je zelo zanimivo in nas v teh meglenih časih pušča brez primernega orožja, je pomanjkanje umetniških referenc, ki bi nam pomagale pojasniti simbolni pomen megle. Razen legendarnega vzklika mladega Cankarja ob pogledu s stolpa ljubljanskega gradu o megli ni nobenih pomembnih zapisov.

Koliko jo slovenski človek ceni, je najlažje sklepati po antimeglenem vzkliku drugega večnega barda “Vreména bodo Kranjcem se zjasnile”, ki nedvoumno nakazuje, da je pod meglo slabo. In da mora miniti, če hočemo da bo bolje.

Nekaj več nam ponujajo primere, nastale v tujini. Ni potrebno daleč ne globoko. John Carpenter je leta 1980 posnel kultno grozljivko s preprostim naslovom Megla.
Majhno ribiško vasico prekrije nenavadna megla, iz nje pa prihajajo duhovi preteklosti in zahtevajo krvni davek. Šele po določenem številu žrtev so prebivalci vasice, katerih predniki so v preteklosti zagrešili grozljiv zločin, megle rešeni.

Po mnenju številnih občudovalcev filmske umetnosti, je Megla ne le žanrska mojstrovina, temveč je ob cineastični vrednosti tudi visoka pesem temu vremenskemu pojavu. Viharji imajo svoje pesmi in gledališka dela, sončno vreme prevzema celotno popularno kulturo, dež je vodilni motiv glasbene umetnosti. Megla pa ima le Carpenterja. In to je dovolj!

Da pa ne bi zdrsnili na izmuzljivih tleh filmske kritike, poskusimo prenesti meglo iz severne Kalifornije iz leta 1980 v Slovenijo iz novembra 2010. Osupli ugotovimo, kako je megla ne le vremensko, temveč tudi simbolno globalen pojav.

Tudi pri nas, nekaj dni pred novim demokratičnim odločanjem, ki je tako zelo podobno pripravam na veliko praznovanje v Antonio Bayu, kot je ime tisti vasici, megla zastira tako možnost nemotenega pogleda kot tudi jasne presoje. Tudi pri nas skozi kosme megle vstajajo grozljive postave, v glavnem žrtve zločinov iz preteklosti in z ostrino, ki je značilna za sablje pošastnih mornarjev, morijo vsakršno možnost za normalno sedanjost ali – bog ne daj – cvetočo prihodnost.

Megla, ki se je naselila po naših kotlinah, ni nič druga kot medij, skozi katerega, po Carpenterju, zločinski preteklosti ne morejo ubežati niti rodovi, rojeni stoletje po zločinu … Tako so generacije mladih, ki bodo letos prvič volile in nimajo s partizani in belogardisti popolnoma ničesar, na moč podobni mladi Jamie Lee Curtis, ki pride v mestece zgolj kot avtoštoparka, pa je kljub temu priča masakru.

Z drugimi besedami: kot ujetniki megle smo pravzaprav ujetniki usode in zelo se je bati, da nas tokrat Agencija Republike Slovenije za okolje ne bo odrešila.

Po zadnjih napovedih meteorologov, megla ne bo odšla nikamor. Najprej bo nekaj dni res oblačno, potem pa spet megleno. In tako bo, dokler se ne bomo nehali brez koristi bojevati s pošastmi, ki prihajajo iz megle, se ne bomo namesto tega z vso močjo lotili resničnih pritlehnih vzrokov, tega pritlehnega vremenskega pojava.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


14.04.2020

Romuni prihajajo

Nova ljubljenka slovenskih src, kmetijska ministrica in Desusova predsednica, je apelirala na slovensko javnost, naj pomaga kmetom. Stvar je namreč v tem, da letos na naša polja zaradi virusa ne morejo priti sezonski delavci iz tujine in ker so kmetje v težavah, je ministrica pozvala vse "mlajše upokojence, študente, brezposelne in delavce na čakanju ter vse tiste, ki se radi gibljejo in so radi na svežem zraku," naj priskočijo na pomoč slovenskemu kmetijstvu.


07.04.2020

Staromaskarji proti mladomaskarjem

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


31.03.2020

Sezam, odpri se že enkrat

Marko Radmilovič sedi v samoizolaciji in razmišlja. Koronavirus nam je pokazal, kako enostavna je naša civilizacija, čeprav smo dolga desetletja mislili, da je zapletena.


24.03.2020

Marjan

Marjan Jerman je bil novinar. In ko s cmokom v grlu sledimo poklonom, ki jih dobiva v javnosti, naj povemo, zakaj in čemu je bil novinar. Preprosto zato, ker ni zmogel biti nič drugega; ker Marjan je novinarstvo živel. Po njegovih besedah bi lahko bil tudi pilot, a električni drogovi tam nekje na Dolenjskem se s tem ne strinjajo. Bil je novinar in z vsakim vlaknom, z vsakim vdihom, tako tudi zadnjim, je bil predan javnosti.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov