Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapisi iz močvirja

22.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Primorska in višje ležeči kraji so iz tega besedila izvzeti. Drugje pa je že mesec dni megla. Takšna negibna, kot kozje mleko gosta megla. Meteorologe je minila siceršnja navihanost, puhlice o vremenu so izginile iz kurtuaznega besednjaka, v prometu so težave, brezvoljni so postali obupani, optimisti se zaklepajo v sobe. Vse zaradi megle.

Megla, ki traja tako dolgo, ne more biti več vremenska kategorija.

Ne gre več za vlago, ki je kondenzirana ali karkoli se že zgodi v tistih razigranih molekulah. Kot vedno pri nenavadnih vremenskih pojavih se moramo vsaj delno, vsaj nekateri in seveda na skrivaj vprašati: Zakaj tako? Kaj je slovenski rod spet zagrešil, da je nad nas poslana ta megla?

Ker zgodil se je zanimiv preobrat: prejšnja leta smo bili za svoje grehe kaznovani z najrazličnejšimi ujmami. Najpogosteje vodnimi, ni pa manjkalo niti toče, viharjev, žleda, vetrolomov in podobnega. Vse te grozne vremenske težave pa je tik pred volitvami zamenjala megla. Ki je pravzaprav brezvezen vremenski pojav …

Ujme rušijo, megla pa ne dela ničesar. Samo tu je –vsa negibna in večna, dolgočasna in naveličana.Za katere in kakšne grehe je bila poslana, je tako le eno izmed številnih vprašanj, ko gledamo, pa ničesar ne vidimo.

Najprej osnovno vprašanje: Ali se je megla razširila iz Ljubljane na vso Slovenijo ali pa gre zgolj za obliko decentralizacije, kot si jo predstavlja globalna klima?

Simbolno je najpreprosteje povzeti, kako se je ljubljanska klimatološka značilnost razširila prek dežele in če že Ljubljana ne more postati Slovenija, se je previdnost odločila, da bo iz Slovenije naredila Ljubljano! Drugače povedano: edino, kar je v cvetoči prestolnici res neprijetno, je megla, in se je odločila po Butalsko, “naj jo imajo še drugod, ako so v provinci belemu mestu tako zelo zavistni”.

Kar pa je zelo zanimivo in nas v teh meglenih časih pušča brez primernega orožja, je pomanjkanje umetniških referenc, ki bi nam pomagale pojasniti simbolni pomen megle. Razen legendarnega vzklika mladega Cankarja ob pogledu s stolpa ljubljanskega gradu o megli ni nobenih pomembnih zapisov.

Koliko jo slovenski človek ceni, je najlažje sklepati po antimeglenem vzkliku drugega večnega barda “Vreména bodo Kranjcem se zjasnile”, ki nedvoumno nakazuje, da je pod meglo slabo. In da mora miniti, če hočemo da bo bolje.

Nekaj več nam ponujajo primere, nastale v tujini. Ni potrebno daleč ne globoko. John Carpenter je leta 1980 posnel kultno grozljivko s preprostim naslovom Megla.
Majhno ribiško vasico prekrije nenavadna megla, iz nje pa prihajajo duhovi preteklosti in zahtevajo krvni davek. Šele po določenem številu žrtev so prebivalci vasice, katerih predniki so v preteklosti zagrešili grozljiv zločin, megle rešeni.

Po mnenju številnih občudovalcev filmske umetnosti, je Megla ne le žanrska mojstrovina, temveč je ob cineastični vrednosti tudi visoka pesem temu vremenskemu pojavu. Viharji imajo svoje pesmi in gledališka dela, sončno vreme prevzema celotno popularno kulturo, dež je vodilni motiv glasbene umetnosti. Megla pa ima le Carpenterja. In to je dovolj!

Da pa ne bi zdrsnili na izmuzljivih tleh filmske kritike, poskusimo prenesti meglo iz severne Kalifornije iz leta 1980 v Slovenijo iz novembra 2010. Osupli ugotovimo, kako je megla ne le vremensko, temveč tudi simbolno globalen pojav.

Tudi pri nas, nekaj dni pred novim demokratičnim odločanjem, ki je tako zelo podobno pripravam na veliko praznovanje v Antonio Bayu, kot je ime tisti vasici, megla zastira tako možnost nemotenega pogleda kot tudi jasne presoje. Tudi pri nas skozi kosme megle vstajajo grozljive postave, v glavnem žrtve zločinov iz preteklosti in z ostrino, ki je značilna za sablje pošastnih mornarjev, morijo vsakršno možnost za normalno sedanjost ali – bog ne daj – cvetočo prihodnost.

Megla, ki se je naselila po naših kotlinah, ni nič druga kot medij, skozi katerega, po Carpenterju, zločinski preteklosti ne morejo ubežati niti rodovi, rojeni stoletje po zločinu … Tako so generacije mladih, ki bodo letos prvič volile in nimajo s partizani in belogardisti popolnoma ničesar, na moč podobni mladi Jamie Lee Curtis, ki pride v mestece zgolj kot avtoštoparka, pa je kljub temu priča masakru.

Z drugimi besedami: kot ujetniki megle smo pravzaprav ujetniki usode in zelo se je bati, da nas tokrat Agencija Republike Slovenije za okolje ne bo odrešila.

Po zadnjih napovedih meteorologov, megla ne bo odšla nikamor. Najprej bo nekaj dni res oblačno, potem pa spet megleno. In tako bo, dokler se ne bomo nehali brez koristi bojevati s pošastmi, ki prihajajo iz megle, se ne bomo namesto tega z vso močjo lotili resničnih pritlehnih vzrokov, tega pritlehnega vremenskega pojava.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Zapisi iz močvirja

22.11.2011


Sedim v močvirju in razmišljam.

Primorska in višje ležeči kraji so iz tega besedila izvzeti. Drugje pa je že mesec dni megla. Takšna negibna, kot kozje mleko gosta megla. Meteorologe je minila siceršnja navihanost, puhlice o vremenu so izginile iz kurtuaznega besednjaka, v prometu so težave, brezvoljni so postali obupani, optimisti se zaklepajo v sobe. Vse zaradi megle.

Megla, ki traja tako dolgo, ne more biti več vremenska kategorija.

Ne gre več za vlago, ki je kondenzirana ali karkoli se že zgodi v tistih razigranih molekulah. Kot vedno pri nenavadnih vremenskih pojavih se moramo vsaj delno, vsaj nekateri in seveda na skrivaj vprašati: Zakaj tako? Kaj je slovenski rod spet zagrešil, da je nad nas poslana ta megla?

Ker zgodil se je zanimiv preobrat: prejšnja leta smo bili za svoje grehe kaznovani z najrazličnejšimi ujmami. Najpogosteje vodnimi, ni pa manjkalo niti toče, viharjev, žleda, vetrolomov in podobnega. Vse te grozne vremenske težave pa je tik pred volitvami zamenjala megla. Ki je pravzaprav brezvezen vremenski pojav …

Ujme rušijo, megla pa ne dela ničesar. Samo tu je –vsa negibna in večna, dolgočasna in naveličana.Za katere in kakšne grehe je bila poslana, je tako le eno izmed številnih vprašanj, ko gledamo, pa ničesar ne vidimo.

Najprej osnovno vprašanje: Ali se je megla razširila iz Ljubljane na vso Slovenijo ali pa gre zgolj za obliko decentralizacije, kot si jo predstavlja globalna klima?

Simbolno je najpreprosteje povzeti, kako se je ljubljanska klimatološka značilnost razširila prek dežele in če že Ljubljana ne more postati Slovenija, se je previdnost odločila, da bo iz Slovenije naredila Ljubljano! Drugače povedano: edino, kar je v cvetoči prestolnici res neprijetno, je megla, in se je odločila po Butalsko, “naj jo imajo še drugod, ako so v provinci belemu mestu tako zelo zavistni”.

Kar pa je zelo zanimivo in nas v teh meglenih časih pušča brez primernega orožja, je pomanjkanje umetniških referenc, ki bi nam pomagale pojasniti simbolni pomen megle. Razen legendarnega vzklika mladega Cankarja ob pogledu s stolpa ljubljanskega gradu o megli ni nobenih pomembnih zapisov.

Koliko jo slovenski človek ceni, je najlažje sklepati po antimeglenem vzkliku drugega večnega barda “Vreména bodo Kranjcem se zjasnile”, ki nedvoumno nakazuje, da je pod meglo slabo. In da mora miniti, če hočemo da bo bolje.

Nekaj več nam ponujajo primere, nastale v tujini. Ni potrebno daleč ne globoko. John Carpenter je leta 1980 posnel kultno grozljivko s preprostim naslovom Megla.
Majhno ribiško vasico prekrije nenavadna megla, iz nje pa prihajajo duhovi preteklosti in zahtevajo krvni davek. Šele po določenem številu žrtev so prebivalci vasice, katerih predniki so v preteklosti zagrešili grozljiv zločin, megle rešeni.

Po mnenju številnih občudovalcev filmske umetnosti, je Megla ne le žanrska mojstrovina, temveč je ob cineastični vrednosti tudi visoka pesem temu vremenskemu pojavu. Viharji imajo svoje pesmi in gledališka dela, sončno vreme prevzema celotno popularno kulturo, dež je vodilni motiv glasbene umetnosti. Megla pa ima le Carpenterja. In to je dovolj!

Da pa ne bi zdrsnili na izmuzljivih tleh filmske kritike, poskusimo prenesti meglo iz severne Kalifornije iz leta 1980 v Slovenijo iz novembra 2010. Osupli ugotovimo, kako je megla ne le vremensko, temveč tudi simbolno globalen pojav.

Tudi pri nas, nekaj dni pred novim demokratičnim odločanjem, ki je tako zelo podobno pripravam na veliko praznovanje v Antonio Bayu, kot je ime tisti vasici, megla zastira tako možnost nemotenega pogleda kot tudi jasne presoje. Tudi pri nas skozi kosme megle vstajajo grozljive postave, v glavnem žrtve zločinov iz preteklosti in z ostrino, ki je značilna za sablje pošastnih mornarjev, morijo vsakršno možnost za normalno sedanjost ali – bog ne daj – cvetočo prihodnost.

Megla, ki se je naselila po naših kotlinah, ni nič druga kot medij, skozi katerega, po Carpenterju, zločinski preteklosti ne morejo ubežati niti rodovi, rojeni stoletje po zločinu … Tako so generacije mladih, ki bodo letos prvič volile in nimajo s partizani in belogardisti popolnoma ničesar, na moč podobni mladi Jamie Lee Curtis, ki pride v mestece zgolj kot avtoštoparka, pa je kljub temu priča masakru.

Z drugimi besedami: kot ujetniki megle smo pravzaprav ujetniki usode in zelo se je bati, da nas tokrat Agencija Republike Slovenije za okolje ne bo odrešila.

Po zadnjih napovedih meteorologov, megla ne bo odšla nikamor. Najprej bo nekaj dni res oblačno, potem pa spet megleno. In tako bo, dokler se ne bomo nehali brez koristi bojevati s pošastmi, ki prihajajo iz megle, se ne bomo namesto tega z vso močjo lotili resničnih pritlehnih vzrokov, tega pritlehnega vremenskega pojava.


07.12.2021

Po vroč kostanj …

Kot sta oba zvesta poslušalca naše oddaje zagotovo opazila, si do dneva današnjega nismo drznili komentirati epidemioloških ukrepov zdravstvenih kot tudi občih oblasti. Zadeva je najprej preveč resna, da bi se nepoučeni usajali, zakaj, čemu in počem; ob tem pa ukrepe komentirajo že vsi ostali poklicani in nepoklicani v tej državi … Tako smo menili, da se lahko naša skromna oddaja komentarjev na to temo vzdrži. Vse do pred nekaj dnevi. Takrat so zdravstvene in tudi obče oblasti storile nekaj, kar je sodu izbilo dno. Ločile so kostanj in kuhano vino.


30.11.2021

Nadzorniki nadzora

Včasih smo se običajni smrtniki o nadzoru bolj po tiho pogovarjali v gostilnah, tisti, ki so menjavali režime, pa v kabinetih univerz. Nadzorniki so tako viseli nad mlačnim pivom in hladim golažem ter vlekli na ušesa; danes, ko se o nadzoru v glavnem pogovarjamo na družbenih omrežjih, lahko nadzorniki udobno sedijo na toplem.


23.11.2021

Politologija običajnega policista

Danes pa na hitro o organih v sestavi, kot se reče. Govorili bomo o policiji – če ne veste, kako bi organe povezali s sestavljanjem.


16.11.2021

Varna hrana

Pretekle dni, prav v času, ko je Evropska agencija za varno hrano dodala na seznam kobilice, je v Ljubljani potekal evropski simpozij hrane. Ker mesec november je najbolj kulinarični mesec – ali kako že. Bili bi kratkovidni in nenasitni, če bi razcvet kulinarike, ki mu na Slovenskem sledimo zadnjih nekaj let in je vrh doživel z obiskom Michelinovih degustatorjev, označili za snobizem. Zanimanje za hrano, njeno čaščenje in raziskovanje je civilizacijska odlika, a žal se festivalski krožniki dramatično razlikujejo od slovenskega hranljivega vsakdana.


09.11.2021

Test očetovstva

V Sloveniji imamo tri velike derbije. Derbi med Olimpijo in Mariborom, ki se igra na nogometni zelenici, derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki se igra na ledeni ploskvi, in derbi med partizani in domobranci, ki se igra na političnem parketu.


02.11.2021

Glasgow tours

Hočemo povedati; dokler na Slovenskem ne dobimo sodobne in prodorne, po evropsko umerjene zelene stranke, bomo na najpomembnejše, celo usodne okoljske konference pošiljali turiste.


26.10.2021

Svinjarije

Redko se zgodi, da državni organi prosijo za pomoč našo cenjeno radijsko hišo. A med dokazovanjem avtentičnosti pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in poslovnežem Bojanom Petanom, ki naj bi ga oba moža vodila pred 14 leti, so se odgovorni obrnili tudi na našo hišo. Kje, če ne na nacionalnem radiu, se res popolnoma spoznamo na zvočne posnetke.


19.10.2021

Kraljestvo za promocijo!

Zdaj ko so odgovorni, prizadeti in vpleteni imeli teden dni časa, da pojasnijo zmešnjavo, v kateri se je znašla naša država, smo prišli na vrsto tudi mi. Svobodni strelci in v luno javkajoči nakladači. Pri tem seveda mislimo na škandale, ki sta jih zagrešila predsednik države in predsednik vlade. Predsednik vlade je zmerjal vse po spisku, predsednik države pa je na Instagramu "spoilal", po slovensko: razkril vsebino najnovejšega Jamesa Bonda. Človek ne ve, kaj je hujše.


12.10.2021

V vsa mobilna omrežja

Danes se še za minuto ali dve ozrimo na veliko mašo evropske politike, ki se je združena zbrala na Brdu. Menda smo bili pred nekaj dnevi priča največjemu zunanjepolitičnemu dogodku, ki ga je do zdaj organizirala Slovenija. Dogodek so pospremile odprte nebeške trombe in glasbena spremljava piščalk ter ragelj, a vse, kar se je dogajalo za zaprtimi vrati, ni drugega kot uspeh – kot se spodobi za vrhunec našega predsedovanja Svetu EU.


05.10.2021

Kordone v kondome

O čem drugem kot o protestih. Napovedanih, nenapovedanih, prijavljenih, neprijavljenih, nasilnih, miroljubnih, mobilnih in statičnih. Množičnih in tistih individualnih. Protesti so postali naš vsakdan, kar je za zaspano demokracijo, kot je Slovenija, vsaj nenavadno, če že ne neverjetno.


28.09.2021

Komunisti prihajajo

Obstaja pa strah, da je različica komunizma iz leta 2021, ki jo po črkah grškega alfabeta imenujemo jota komunizem, izjemno nalezljiva. Kaj se bo zgodilo, če bo komunizem postal prevladujoč ideološki model v Sloveniji, ne ve nihče.


21.09.2021

Ko po tebi hrastov brod…

Danes pa nekaj o jadranskem lobiranju. Kot vemo, predsednika vlade zvijajo v parlamentu, ker so na dan prišli fotografski posnetki, kako uživa na lobistovi jahti, ki križari nekje ob jadranski obali. V zagovor sta tako predsednik vlade kot tudi lobist povedala, da sta se srečala slučajno, da se skoraj ne poznata – celo ne marata se in kako sta samo malo poklepetala, medtem ko je jahta počela to, kar jahte počnejo. Delala vtis.


14.09.2021

Petnajst božjih zapovedi

Danes pa nekaj družbenomoralne vzgoje z osnovami verouka.


07.09.2021

Erazem predjamski

Danes pa nekaj o pravkar končani "bitki na Kolodvorski", ki bo prav gotovo pomemben prispevek v zgodovini slovenske bojaželjnosti. Najprej moramo precej resignirano ugotoviti, kako niti zasedbe televizij niso več, kar so bile! Včasih si potreboval šibko južnoameriško ali afriško demokracijo, dva tanka – enega za predsedniško palačo in enega za RTV, pa je bila država tvoja. Predvsem pa si potreboval ducat polkovnikov. Danes pa za zasedbo RTV-ja zadostuje že major.


31.08.2021

Samo Malo Cukra

S prihodom prvih hladnih dni tudi v naši skromni oddaji začenjamo z vročo politično jesenjo. Kar ni le simbolna napoved. V hladnih dneh, ko si mnogi ne bodo mogli privoščiti ogrevanja, nas bo grela politična misel. Mnogokrat nam bo ob politiki toplo pri srcu, še večkrat nam bo postalo vroče.


24.08.2021

Živalska farma

Toliko se je nabralo čez poletje, da se moramo vsakdana lotiti takoj in z vso ihto. Ker sumimo, da zmerjanje pod Triglavom še ni povsem končano, bomo psovke med oblastjo in civilno družbo ignorirali. "Nad dva tisoč metrov ni greha," so se strinjali Janša in protestniki, preden so se zmerjali z izrazoslovjem, zaradi katerega morajo v dolini starši v šolo. Razen tega se bo po naših informacijah dialog nadaljeval.


13.07.2021

Dolgo, vroče poletje.

Kaj je najvrednejše, kar smo se naučili iz kriznih časov in kaj bi bilo modro vzeti v nove krizne čase?


06.07.2021

Stati in cepetati

Slovenska gospodinjstva te dni dobivamo državno pošto. Ali gre za potrdila o cepljenju, ali za vabila na referendum, najbolj bogato darilo pa je bila knjižica z naslovom: "Stali smo in obstali!" Gre za knjižico, ki nas spominja na slavno preteklost in še kot tiskovina zaokrožuje slovesnosti ob trideseti obletnici osamosvojitve. Ker smo v naši oddaji bolj piškavi mnenjski voditelji, se bomo ustavili le pri nekaj najbolj očitnih konotacijah knjižice.


29.06.2021

Klasična filologija koronavirusa

Na začetku poletja pa, preden se poslovimo, nekaj najnovejših epidemioloških nasvetov. Vse, kar je v povezavi z virusom, je zapleteno. Od testiranja do potrdil za cepljenje. Ampak da so svetovne zdravstvene oblasti zadevo zapletle do konca, so poskrbele s poimenovanjem različic virusa po grški abecedi.


22.06.2021

Izštevanka

Nekaj časa smo potrebovali, na začetku poletja pa smo pripravljeni za natančnejšo analizo kongresa SDS v Slovenski Konjicah. Gre za našo državljansko dolžnost, saj največja stranka, ki ji nič ne manjka, sooblikuje in bistveno vpliva na naš vsakdan.


Stran 7 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov