Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Davki in banane

12.04.2016


"Davčne oaze niso simbol kakršnega koli uspeha, temveč simbol splošnega razkroja"

Danes pa nekaj neobveznih puhlic o davčnih oazah, ki nimajo nobenih ambicij, da bi postale dejstva. Najprej: ob ocenjenih vsotah denarja, ki so jih slovenski državljani parkirali v davčnih oazah, so nekateri davčni ukrepi FURS-a videti smešni. Recimo davčne blagajne in vztrajanje pri dvojnem obdavčenju dnevnih migrantov.

Sicer pa: Bog ve, kam se je izgubila lepa navada, da gredo za denarjem v davčno ugodnejše okolje tudi možje? V analognih časih si se plačilu višjih davkov v domovini lahko izognil samo tako, da si spremenil tudi prebivališče. Ko so Rolling Stonesi pred davki pobegnili iz Anglije, smo dobili enega najboljših albumov rokenrola sploh! V današnji Sloveniji pa bi se lahko tako znebili kar nekaj neprijetnih tipov. Moda, po kateri denar odide na tuje, možje pa ostanejo na rojstni grudi, ne koristi nikomur razen njim samim.

Druga težava z davčnimi oazami pa je naziv sam. Po logiki poimenovanja bi Slovenija, če bi ostal ves ta denar pri nas, sama postala oaza. Če bi se nenadoma vrnil ves tisti denar, za katerega si prizadeva država, ali bi se naše življenjsko okolje, naš standard BDP in podobno zares v hipu izboljšalo? Najbrž bi se; vsaj bitka med finančnim ministrom in upokojenci bi bila ob davkih, ki so se izgubili v davčnih oazah, videti minorna. In akcije zbiranja denarja za lačne otroke bi postale nepotrebne. Res pa je tudi, da je v globalni in povezani ekonomiji neresno kriminalizirati vsak evro, ki preide neobstoječe meje.

Druga možnost, o kateri nihče resno ne razmišlja, pa je, da bi Slovenijo samo spremenili v davčno oazo. Kdo nam brani? Če nič drugega, smo večino svoje samostojnosti sanjali o tem, da bomo postali druga Švica. Pa smo se tega narobe lotili, saj smo hoteli postati Švicarji z urejeno državo, marljivim delom, odpravo korupcije in odličnimi zimskimi športniki. Pa ni šlo, kajti tako kot Švicarji bi morali najprej ponuditi nižje davke in nezlomljivo bančno tajnost. Vsem po vrsti – športnikom, mafijcem, nacistom, diktatorjem, umetnikom, politikom in industrialcem. Od tod naprej bi bilo lahko. Denar bi začel pritekati in čeprav niže obdavčen, bi nas njegova količina potegnila v svetlo prihodnost.

Obstaja pa neka težava. Davčne oaze v srcu krepostne Evrope so postale precej neprijetne in pristojne ustanove so nanje že precej pozorne. Niti v Luksembourgu ni več tako preprosto in celo naš evropski šef mora jesti svoje lastne nečednosti, tako da so nedotaknjene davčne oaze le še eksotični otoki. In prav na teh moramo najti svojo priložnost.

V nasprotju s splošnim vedenjem imamo v Sloveniji kar nekaj otokov. Poglejmo, katerega izmed njih bi lahko spremenili v davčno oazo. Mariborski otok že ima kopališče, Savski otok je nenaseljen, na Otočcu je hotel, Kostanjevica je naseljena. In pogosto poplavljena. V bistvu ostane le blejski otok, ta pa se zdi za davčno oazo kot naročen. Ob tem, da je otok, je tudi eden slovenskih simbolov in je zato delu svetovne javnosti že znan. Poleg tega ima dolgoletno tradicijo nizkih davkov, saj – kot vemo – so nedeljski darovi pri maši popolnoma neobdavčeni. Ob tem pa se je začel blejski otok prav v zadnjih dneh tudi modernizirati.

Spor med pletnjarji in električnim čolnom župnije bi lahko že razumeli kot željo po modernizaciji otoka, saj mednarodnih vlagateljev, ki bi se vozili v banko na otoku, ne moreš prevažati s čolnom na vesla. V tem primeru se popolnoma strinjamo z župnijo, ki je hotela ponujati paketne aranžmaje v sodelovanju z ljubljanskim kolodvorom. Ne nazadnje: paketni turizem, ki ga je izumil Thomas Cook, se je dokončno razvil prav v Sloveniji, saj so prve paketne ture v zgodovini vključevale Postojnsko jamo.

Tako se zdi upor tradicionalnih pletnjarjev proti paketnemu trženju blejskega otoka zaviranje razvoja in onemogočanje tega, da bi se otok spremenil v davčno oazo. Mogoče le dobronamerna opomba: ni čisto jasno, zakaj se električna ladjica župnije imenuje »Sinaj«. Kot vemo, gre za geografski pojem, ki s plovbo nima veliko skupnega. Župnijska ladjica bi se morala nujno imenovati »Noe« in naj bi na otok prevažala »po dva od vsake vrste«, pa bi postal ne le davčna oaza, ampak tudi kraj veselega nadaljevanja življenja.

Ob podatkih, ki bruhajo iz Panamskih dokumentov, imamo dve razumni možnosti. Lahko se zgražamo nad količinami skritega denarja, lahko celo občutimo zadoščenje ob kakšni padli veličini, a najbolj boleče je spoznanje o resnični zgradbi sodobnega sveta. Spoznanje, da so elite poponoma izgubile občutek družbene soodgovornosti. Brez družbene soodgovornosti pa si tudi same režejo vejo, na kateri sedijo, tako da je njihovo početje vsaj neumno, če že ni kratkotrajno.

Davčne oaze niso simbol kakršnega koli uspeha, temveč simbol splošnega razkroja. Kajti ko bogataš na zapleten način ustanovi tisto podjetje na Karibih, ne opetnajsti države, kot zmotno misli, temveč bo čisto na koncu opetnajstil tudi samega sebe.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Davki in banane

12.04.2016


"Davčne oaze niso simbol kakršnega koli uspeha, temveč simbol splošnega razkroja"

Danes pa nekaj neobveznih puhlic o davčnih oazah, ki nimajo nobenih ambicij, da bi postale dejstva. Najprej: ob ocenjenih vsotah denarja, ki so jih slovenski državljani parkirali v davčnih oazah, so nekateri davčni ukrepi FURS-a videti smešni. Recimo davčne blagajne in vztrajanje pri dvojnem obdavčenju dnevnih migrantov.

Sicer pa: Bog ve, kam se je izgubila lepa navada, da gredo za denarjem v davčno ugodnejše okolje tudi možje? V analognih časih si se plačilu višjih davkov v domovini lahko izognil samo tako, da si spremenil tudi prebivališče. Ko so Rolling Stonesi pred davki pobegnili iz Anglije, smo dobili enega najboljših albumov rokenrola sploh! V današnji Sloveniji pa bi se lahko tako znebili kar nekaj neprijetnih tipov. Moda, po kateri denar odide na tuje, možje pa ostanejo na rojstni grudi, ne koristi nikomur razen njim samim.

Druga težava z davčnimi oazami pa je naziv sam. Po logiki poimenovanja bi Slovenija, če bi ostal ves ta denar pri nas, sama postala oaza. Če bi se nenadoma vrnil ves tisti denar, za katerega si prizadeva država, ali bi se naše življenjsko okolje, naš standard BDP in podobno zares v hipu izboljšalo? Najbrž bi se; vsaj bitka med finančnim ministrom in upokojenci bi bila ob davkih, ki so se izgubili v davčnih oazah, videti minorna. In akcije zbiranja denarja za lačne otroke bi postale nepotrebne. Res pa je tudi, da je v globalni in povezani ekonomiji neresno kriminalizirati vsak evro, ki preide neobstoječe meje.

Druga možnost, o kateri nihče resno ne razmišlja, pa je, da bi Slovenijo samo spremenili v davčno oazo. Kdo nam brani? Če nič drugega, smo večino svoje samostojnosti sanjali o tem, da bomo postali druga Švica. Pa smo se tega narobe lotili, saj smo hoteli postati Švicarji z urejeno državo, marljivim delom, odpravo korupcije in odličnimi zimskimi športniki. Pa ni šlo, kajti tako kot Švicarji bi morali najprej ponuditi nižje davke in nezlomljivo bančno tajnost. Vsem po vrsti – športnikom, mafijcem, nacistom, diktatorjem, umetnikom, politikom in industrialcem. Od tod naprej bi bilo lahko. Denar bi začel pritekati in čeprav niže obdavčen, bi nas njegova količina potegnila v svetlo prihodnost.

Obstaja pa neka težava. Davčne oaze v srcu krepostne Evrope so postale precej neprijetne in pristojne ustanove so nanje že precej pozorne. Niti v Luksembourgu ni več tako preprosto in celo naš evropski šef mora jesti svoje lastne nečednosti, tako da so nedotaknjene davčne oaze le še eksotični otoki. In prav na teh moramo najti svojo priložnost.

V nasprotju s splošnim vedenjem imamo v Sloveniji kar nekaj otokov. Poglejmo, katerega izmed njih bi lahko spremenili v davčno oazo. Mariborski otok že ima kopališče, Savski otok je nenaseljen, na Otočcu je hotel, Kostanjevica je naseljena. In pogosto poplavljena. V bistvu ostane le blejski otok, ta pa se zdi za davčno oazo kot naročen. Ob tem, da je otok, je tudi eden slovenskih simbolov in je zato delu svetovne javnosti že znan. Poleg tega ima dolgoletno tradicijo nizkih davkov, saj – kot vemo – so nedeljski darovi pri maši popolnoma neobdavčeni. Ob tem pa se je začel blejski otok prav v zadnjih dneh tudi modernizirati.

Spor med pletnjarji in električnim čolnom župnije bi lahko že razumeli kot željo po modernizaciji otoka, saj mednarodnih vlagateljev, ki bi se vozili v banko na otoku, ne moreš prevažati s čolnom na vesla. V tem primeru se popolnoma strinjamo z župnijo, ki je hotela ponujati paketne aranžmaje v sodelovanju z ljubljanskim kolodvorom. Ne nazadnje: paketni turizem, ki ga je izumil Thomas Cook, se je dokončno razvil prav v Sloveniji, saj so prve paketne ture v zgodovini vključevale Postojnsko jamo.

Tako se zdi upor tradicionalnih pletnjarjev proti paketnemu trženju blejskega otoka zaviranje razvoja in onemogočanje tega, da bi se otok spremenil v davčno oazo. Mogoče le dobronamerna opomba: ni čisto jasno, zakaj se električna ladjica župnije imenuje »Sinaj«. Kot vemo, gre za geografski pojem, ki s plovbo nima veliko skupnega. Župnijska ladjica bi se morala nujno imenovati »Noe« in naj bi na otok prevažala »po dva od vsake vrste«, pa bi postal ne le davčna oaza, ampak tudi kraj veselega nadaljevanja življenja.

Ob podatkih, ki bruhajo iz Panamskih dokumentov, imamo dve razumni možnosti. Lahko se zgražamo nad količinami skritega denarja, lahko celo občutimo zadoščenje ob kakšni padli veličini, a najbolj boleče je spoznanje o resnični zgradbi sodobnega sveta. Spoznanje, da so elite poponoma izgubile občutek družbene soodgovornosti. Brez družbene soodgovornosti pa si tudi same režejo vejo, na kateri sedijo, tako da je njihovo početje vsaj neumno, če že ni kratkotrajno.

Davčne oaze niso simbol kakršnega koli uspeha, temveč simbol splošnega razkroja. Kajti ko bogataš na zapleten način ustanovi tisto podjetje na Karibih, ne opetnajsti države, kot zmotno misli, temveč bo čisto na koncu opetnajstil tudi samega sebe.


30.04.2019

Zverinjak

Rešujemo problem sobivanja drobnice oziroma kmetijske proizvodnje s prostoživečimi zvermi.


23.04.2019

Dvoboj

Jordan Peterson je tisti Kanadčan, ki je prepričan, da se da uspešno živeti, če upoštevaš dvanajst pravil. Če živite po trinajstih pravilih, je eno preveč, če po enajstih je eno premalo. Slavoj Žižek pa je tisti Slovenec, ki zanimivo govori angleško, a še bolj zanimivo govori slovensko. Ob tem, da sta globalno znana in cenjena intelektualca, sta tudi medijski osebi in po mnenju fanov najpametnejša predstavnika svojega naroda.


16.04.2019

Globokouhi

Podoba je, da se pomembnost v slovenski politiki veča s tem, koliko so ti Hrvati pripravljeni prisluškovati. Če parafraziramo: “Povej mi, kdo ti prisluškuje, in povem ti, kdo si!”


09.04.2019

Slovensko-Ogrska

Užaljenost po navadi ostane za zidovi predsedniške palače, skupijo pa jo samo predsednikovi PR svetovalci … Užaliti predsednika do nediplomatskega reagiranja diplomacije je torej viden uspeh slovenskega novinarstva.


02.04.2019

Kastrati

Težava, s katero se spopade uporabnik medijskih vsebin okoli prvega aprila, je, kako prepoznati, katera izmed novic je prvoaprilska šala. Včasih je bilo preprosto. Danes je zadeva veliko težja. Vse, kar objavijo mediji kot prvoaprilsko šalo, je v tem ponorelem svetu tudi mogoče in verjetno.


26.03.2019

Evro stati – inu obstati

Ker ne-govor našega predsednika vlade v evropskem parlamentu kar noče z jedilnika, si je vsa šarada zaslužila našo analizo. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


19.03.2019

Vladarica valov

Ponovno smo padli na realna tla, kjer je naš dvomilijonski kibuc sicer čudovito lep, a hkrati čudovito nepomemben. In ponovno je naša mednarodna pozicija v rokah, nogah in mišicah naših športnikov. Razen če …?


12.03.2019

Intelektualna lastnina neke parade

Kot da svet nima že dovolj problemov, se približuje še maturantska parada. Simbol za skladovnico težav in frustracij se bliža s hitrostjo koledarja; ob tem da je, najbrž zaradi globalnega segrevanja, letošnji paradni prepir prišel občutno prej kot po navadi.


05.03.2019

Naprej zastava slave

O zastavo-vstopnici in nekaj zanimivih razpravah, ki jih takšna praksa prinaša oziroma vzpodbuja.


26.02.2019

Osnove maketarstva

"Kamor vsi, tja tudi mi!" V iskanje makete torej. Tiste makete, ki ponazarja veličastnost drugega tira. A iskali je ne bomo prozaično, kot to počnejo običajni mediji, temveč s slogom in dostojanstvom. Kajti do danes je že očitno, da ne gre samo za maketo; za izdelek iz kovine, lesa, nekaj žic in tekočih kristalov, temveč gre za mogočen simbol. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


19.02.2019

O poslancu, ki je ukradel sendvič in vsem povedal, da ga je

Slovenijo je pretresel dogodek, ko je poslanec v trgovini izmaknil sendvič. In nato na parlamentarnem zasedanju povedal, da ga je. Kolikor ste se o dogodku že podučili, koliko ogorčenih komentarjev ste prebrali, koliko ogorčenih komentarjev ste napisali, koliko ogorčenih kavic ste ob dogodku posrkali – resne in temeljite analize dogodka pa še niste slišali. Na vašo srečo sta tu Val 202 in naša skromna oddaja.


12.02.2019

Švedsko kurentovanje

Domoljuben kronist ima zadnje dni veliko dela. Slovenski športni, še posebej smučarski uspehi si sledijo eden drugemu in med spremljanjem tekem ostane za poglobljene analize le malo časa. Pa je kaj videti; najprej je tu velika sprememba v novinarskem dojemanju instituta smučarskega uspeha. »Brez solz sreče se mi ne vračaj,« grmijo uredniški bogovi in potem so reporterji razpeti med orgazmom in nerodnostjo, ko se šampioni prepustijo čustvom.. Danes zbanalizirano novinarstvo poskuša na prav banalen način, skozi banalna vprašanja, čustveni odziv celo sprovocirati ... Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.


05.02.2019

Naj bo kužek, naj bo pesek ...

Težki časi za mesojede. Kot zombiji hodimo po deželi in strmimo v tla, da ja ne vidimo mesa v mesarijah in mesa na policah trgovin. Naše meso je pokvarjeno. Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je preprosto ne smete preslišati.


29.01.2019

Kultura in prosveta, to naša bo osveta

Če je kultura redko stičišče slovenskega univerzuma, potem razmere na ministrstvu za kulturo žal odslikavajo razmere v slovenski družbi kot celoti, je v glosi zapisal Marko Radmilovič.


22.01.2019

O komediji

Ko je eden vodilnih slovenskih kovačev šal prepisal celotno komedijo italijanskega kolega in jo prodal kot svojo, je sprožil plaz dogodkov, na katere se je končno prisiljena odzvati tudi naša skromna oddaja. In da se ne podamo na Slovenskem običajno tuljenje z volkovi, potrebujemo moč analize. Tako po vrsti kot so hiše v Trsti, kjer se je Boris Kobal tudi rodil.


15.01.2019

Beli opoj

V slogu najboljših raziskovalnih oddaj slovenskega medijskega prostora smo poslali novinarja v središče dogajanja, da preveri, čemu letošnjo zimo v Avstriji ljudje umirajo pod snegom. Piše: Marko Radmilovič


08.01.2019

Ko gorijo le še sveče!

Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.


25.12.2018

Dajte nam mir!

Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru


18.12.2018

Nacionalni rumeni jopiči

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič


11.12.2018

"OŠKOŠ"

Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.


Stran 13 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov