Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.
Ukrepe pišejo, koordinirajo in razlagajo vrhunski umi, težava pa je v tem, da na drugi strani stojimo povprečni umi
Ker se epidemiološka slika spreminja na slabše, z njo pa epidemiološki ukrepi na boljše, je dobro in potrebno, da vsi mediji ves čas opozarjamo na spremenjene okoliščine. Obstaja pa manjši problem: kljub najboljši volji mediji ukrepov ne razumemo v celoti, zato se pojavljajo različna tolmačenja, zmeda in dezinformacije, ki škodujejo fizični in tudi psihični kondiciji naroda.
Po krajši analizi smo se v naši redakciji prikopali do resničnih razlogov te zmede. Odgovor je nepričakovan, čeprav po svoje logičen. Ukrepe pišejo, koordinirajo in razlagajo vrhunski umi, težava pa je v tem, da na drugi strani stojimo povprečni umi. Kot je logično, da državo vodijo najpametnejši in najsposobnejši, je tudi razumljivo, da nagovarjajo intelektualno povprečje v vsem njegovem povprečnem sijaju. Ker se tudi sami pripisujemo med povprečne ume, bomo za brate po kvocientu poskušali razložiti zadnje vladne ukrepe. Sledi torej prevod ukrepov, nastalih izpod peresa izjemnih umov, za nas povprečne ume. Poskušajte vsaj slediti in če ne boste vsega razumeli, nič hudega … Vlada pripravlja razlago ukrepov v stripu, urad za komuniciranje pa pripravlja publikacijo "Protikoronski ukrepi za telebane!"
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna. Pri rdeči in zeleni se ravnajte po metodologiji, ki jo svetovna zdravstvena organizacija razume in promovira kot semaforsko strategijo. Če je država, v katero potujete ali iz katere prihajate, zelena, lahko peljete. Če je rdeča, to pomeni stop. Za tja in od tam. To je lahko in če imate vozniški izpit in razumete pravilo desnega, boste varno potovali, ali se uspešno izognili državam, ki so v teh dveh barvah …
Težave nastopijo z oranžno. Naj vas ne zmede; nova oranžna je stara rumena. Zakaj smo v Sloveniji edini uporabljali rumeno, je očitno in za povprečne ume naj samo namignemo: "Ne zaradi tega, ker je to barva celjskih zvezd ..."
Ampak smo se rumeni odrekli, tako da imamo zdaj oranžno. Oranžna je neke vrste hibridna barva. V državo z oranžno lahko potujete ali iz nje pridete, če je istočasno ta država tudi članica EU. Ali pa schengenskega območja. V tem primeru je oranžna skoraj zelena, če pa država ni v schengenu ali EU, je oranžna podobna rdeči … Izjema je Nizozemska, ki je oranžna ves čas.
Na tem mestu pridemo do prve točke IQ testa, ki so ga vladajoči skrili v ukrepe zajezitve koronavirusa.
Vprašanje se glasi: "Če niso vse EU države hkrati tudi schengenske države, vse schengenske države pa nočejo biti tudi EU države, oboji pa so oranžni … kdaj lahko v takšne države varno potujemo?" Pravilni odgovori so štirje … In sicer: če imate nujne družinske opravke, če imate 48 ur časa, če imate potrdilo o negativnem testu in če nosite oranžni šal. To so le nekatere izjeme, ki pa morajo policistom na meji dokazati, da so izjeme. Kar pa ne pomeni, da so izjemne, kajti nekaj takšnega kot izjemna izjema ne obstaja. Vsaj za slovensko policijo ne … Vsi ostali gredo v desetdnevno karanteno ali pa morajo z negativnim testom dokazati, da virusa nimajo. Negativni test lahko prinesejo zraven, ampak mu ne sme poteči rok trajanja in biti mora iz zaupanja vrednega laboratorija, ki je v eni od oranžnih držav … Zaupanja vredni laboratoriji so tisti, ki imajo pogled kokeršpanjela in toplo roko prijatelja … Kar pa spet ne pomeni, da zaupanja vrednih laboratorijev nimajo tudi v rdečih in zelenih državah, ampak ti so za našo razlago brezpredmetni.
Ob treh osnovnih kovid barvah obstaja še četrta – siva barva; s pomenom te pa vas ne bomo utrujali. Recimo le, da je pomen sive tak kot v otroški pesmici, ki si jo mi s počasnejšimi možgani radi jemljemo za spominsko berglo: "Siva – je lažniva!"
To so torej barve semaforja, a jih ne gre zamešati z barvami mavrice, ki v naši apokaliptični novi stvarnosti pomenijo nekaj čisto drugega.
In naprej; karantena, ki sicer zgodovinsko pomeni štirideset dni, je naslednja spremenljivka v pravilih …. Karantena pri naših predpisovalcih traja glede na epidemiološko sliko in glede na turistične tokove. Ta dva parametra sta obratno sorazmerna na nek čuden način, ki ga, ponovno, povprečni možgani niso sposobni dojeti. Torej; bolj se epidemiološka slika slabša, bolj se karantena za prihode iz tujine krajša. Ugodna epidemiološka slika hkrati pomeni dolgo karanteno, čeprav se Benečanom iz srednjega veka ne bomo nikoli približali. Karantena ima nato še neverjetne povezave z lastništvom plovila ali počitniške hišice na hrvaški obali. Spet prezapleteno, da bi razumeli … je pa dobro razumeti, da si lahko karanteno lastnoročno ali bolje rečeno lastnonosno tudi sami ukinemo … Če opravimo in pokažemo negativni test, karantena izgine, kot da je nikoli ni bilo. Vendar pozor! Niso vsi testi enaki. Pravi testi so tisti, ki jih opravite znotraj EU ali schengena, kar nas spet pripelje do kompleksnih povezav med virusom in geostrateško realnostjo stare celine. Ampak ne veselite se prezgodaj. Test vas bo rešil karantene samo, če ste karantensko odločbo dobili zaradi prehoda meje … če pa so vam jo pripopali znotraj naših meja, vas ne reši niti 1000 negativnih testov. Mogoče pa vas reši počitniška hišica na morju, sedem karantenskih izjem ali sedem samurajev. Kdo bi vedel!
Obdelali smo barve in karanteno, čaka nas še regionalna Evropa.
Da je Evropa skupnost regij, je bilo do virusa le politična puhlica. Zdaj pa nas je virus, sploh tiste s pomanjkljivim znanjem geografije prisilil, da se ves prosti čas štrebamo evropske pokrajine, "kako bi jih znali na izust, ako želimo potovati".
Torej pri regijah je tako, da morate pozabiti vse, kar smo se naučili do zdaj. Vse znanje, ki so vam ga predali, je bilo brez veze in v tem se najlepše vidi veličina umov predpisovalcev, ki so sposobni misliti na več ravneh, proti našim enosmernim in omejenim umom. Pozabite na rdeče in oranžne in zelene barve držav. Kajti čeprav je država rdeča, je lahko njena regija zelena. In nenavadno: zelene regije v rdečih ali oranžnih državah so po navadi regije, ki imajo s sosednjo državo kakršenkoli gospodarski, po navadi turistični interes. Se pravi, da ste, če ste Slovenec iz Ljubljane in imate recimo jadrnico v Rovinju, zmagovalec. Če pa ste Nemec in imate jadrnico v primorsko-notranjski regiji, ste avtomatično ali karantenski kandidat, ali pa se lahko potegujete za eno od izjem. Kar pa, kot povedano na začetku – ne pomeni, da ste izjemni. Če bi bili, bi te ukrepe pisali, ne pa brali …
750 epizod
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.
Ukrepe pišejo, koordinirajo in razlagajo vrhunski umi, težava pa je v tem, da na drugi strani stojimo povprečni umi
Ker se epidemiološka slika spreminja na slabše, z njo pa epidemiološki ukrepi na boljše, je dobro in potrebno, da vsi mediji ves čas opozarjamo na spremenjene okoliščine. Obstaja pa manjši problem: kljub najboljši volji mediji ukrepov ne razumemo v celoti, zato se pojavljajo različna tolmačenja, zmeda in dezinformacije, ki škodujejo fizični in tudi psihični kondiciji naroda.
Po krajši analizi smo se v naši redakciji prikopali do resničnih razlogov te zmede. Odgovor je nepričakovan, čeprav po svoje logičen. Ukrepe pišejo, koordinirajo in razlagajo vrhunski umi, težava pa je v tem, da na drugi strani stojimo povprečni umi. Kot je logično, da državo vodijo najpametnejši in najsposobnejši, je tudi razumljivo, da nagovarjajo intelektualno povprečje v vsem njegovem povprečnem sijaju. Ker se tudi sami pripisujemo med povprečne ume, bomo za brate po kvocientu poskušali razložiti zadnje vladne ukrepe. Sledi torej prevod ukrepov, nastalih izpod peresa izjemnih umov, za nas povprečne ume. Poskušajte vsaj slediti in če ne boste vsega razumeli, nič hudega … Vlada pripravlja razlago ukrepov v stripu, urad za komuniciranje pa pripravlja publikacijo "Protikoronski ukrepi za telebane!"
Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna. Pri rdeči in zeleni se ravnajte po metodologiji, ki jo svetovna zdravstvena organizacija razume in promovira kot semaforsko strategijo. Če je država, v katero potujete ali iz katere prihajate, zelena, lahko peljete. Če je rdeča, to pomeni stop. Za tja in od tam. To je lahko in če imate vozniški izpit in razumete pravilo desnega, boste varno potovali, ali se uspešno izognili državam, ki so v teh dveh barvah …
Težave nastopijo z oranžno. Naj vas ne zmede; nova oranžna je stara rumena. Zakaj smo v Sloveniji edini uporabljali rumeno, je očitno in za povprečne ume naj samo namignemo: "Ne zaradi tega, ker je to barva celjskih zvezd ..."
Ampak smo se rumeni odrekli, tako da imamo zdaj oranžno. Oranžna je neke vrste hibridna barva. V državo z oranžno lahko potujete ali iz nje pridete, če je istočasno ta država tudi članica EU. Ali pa schengenskega območja. V tem primeru je oranžna skoraj zelena, če pa država ni v schengenu ali EU, je oranžna podobna rdeči … Izjema je Nizozemska, ki je oranžna ves čas.
Na tem mestu pridemo do prve točke IQ testa, ki so ga vladajoči skrili v ukrepe zajezitve koronavirusa.
Vprašanje se glasi: "Če niso vse EU države hkrati tudi schengenske države, vse schengenske države pa nočejo biti tudi EU države, oboji pa so oranžni … kdaj lahko v takšne države varno potujemo?" Pravilni odgovori so štirje … In sicer: če imate nujne družinske opravke, če imate 48 ur časa, če imate potrdilo o negativnem testu in če nosite oranžni šal. To so le nekatere izjeme, ki pa morajo policistom na meji dokazati, da so izjeme. Kar pa ne pomeni, da so izjemne, kajti nekaj takšnega kot izjemna izjema ne obstaja. Vsaj za slovensko policijo ne … Vsi ostali gredo v desetdnevno karanteno ali pa morajo z negativnim testom dokazati, da virusa nimajo. Negativni test lahko prinesejo zraven, ampak mu ne sme poteči rok trajanja in biti mora iz zaupanja vrednega laboratorija, ki je v eni od oranžnih držav … Zaupanja vredni laboratoriji so tisti, ki imajo pogled kokeršpanjela in toplo roko prijatelja … Kar pa spet ne pomeni, da zaupanja vrednih laboratorijev nimajo tudi v rdečih in zelenih državah, ampak ti so za našo razlago brezpredmetni.
Ob treh osnovnih kovid barvah obstaja še četrta – siva barva; s pomenom te pa vas ne bomo utrujali. Recimo le, da je pomen sive tak kot v otroški pesmici, ki si jo mi s počasnejšimi možgani radi jemljemo za spominsko berglo: "Siva – je lažniva!"
To so torej barve semaforja, a jih ne gre zamešati z barvami mavrice, ki v naši apokaliptični novi stvarnosti pomenijo nekaj čisto drugega.
In naprej; karantena, ki sicer zgodovinsko pomeni štirideset dni, je naslednja spremenljivka v pravilih …. Karantena pri naših predpisovalcih traja glede na epidemiološko sliko in glede na turistične tokove. Ta dva parametra sta obratno sorazmerna na nek čuden način, ki ga, ponovno, povprečni možgani niso sposobni dojeti. Torej; bolj se epidemiološka slika slabša, bolj se karantena za prihode iz tujine krajša. Ugodna epidemiološka slika hkrati pomeni dolgo karanteno, čeprav se Benečanom iz srednjega veka ne bomo nikoli približali. Karantena ima nato še neverjetne povezave z lastništvom plovila ali počitniške hišice na hrvaški obali. Spet prezapleteno, da bi razumeli … je pa dobro razumeti, da si lahko karanteno lastnoročno ali bolje rečeno lastnonosno tudi sami ukinemo … Če opravimo in pokažemo negativni test, karantena izgine, kot da je nikoli ni bilo. Vendar pozor! Niso vsi testi enaki. Pravi testi so tisti, ki jih opravite znotraj EU ali schengena, kar nas spet pripelje do kompleksnih povezav med virusom in geostrateško realnostjo stare celine. Ampak ne veselite se prezgodaj. Test vas bo rešil karantene samo, če ste karantensko odločbo dobili zaradi prehoda meje … če pa so vam jo pripopali znotraj naših meja, vas ne reši niti 1000 negativnih testov. Mogoče pa vas reši počitniška hišica na morju, sedem karantenskih izjem ali sedem samurajev. Kdo bi vedel!
Obdelali smo barve in karanteno, čaka nas še regionalna Evropa.
Da je Evropa skupnost regij, je bilo do virusa le politična puhlica. Zdaj pa nas je virus, sploh tiste s pomanjkljivim znanjem geografije prisilil, da se ves prosti čas štrebamo evropske pokrajine, "kako bi jih znali na izust, ako želimo potovati".
Torej pri regijah je tako, da morate pozabiti vse, kar smo se naučili do zdaj. Vse znanje, ki so vam ga predali, je bilo brez veze in v tem se najlepše vidi veličina umov predpisovalcev, ki so sposobni misliti na več ravneh, proti našim enosmernim in omejenim umom. Pozabite na rdeče in oranžne in zelene barve držav. Kajti čeprav je država rdeča, je lahko njena regija zelena. In nenavadno: zelene regije v rdečih ali oranžnih državah so po navadi regije, ki imajo s sosednjo državo kakršenkoli gospodarski, po navadi turistični interes. Se pravi, da ste, če ste Slovenec iz Ljubljane in imate recimo jadrnico v Rovinju, zmagovalec. Če pa ste Nemec in imate jadrnico v primorsko-notranjski regiji, ste avtomatično ali karantenski kandidat, ali pa se lahko potegujete za eno od izjem. Kar pa, kot povedano na začetku – ne pomeni, da ste izjemni. Če bi bili, bi te ukrepe pisali, ne pa brali …
V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.
Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič
Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič
Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.
Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.
Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.
Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.
Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.
Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.
Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”
Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.
Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.
Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?
Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.
O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič
Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"
Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič
Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.
Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?
Neveljaven email naslov