Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Albinonija, Paisiella, Emanuela Bacha, Pachelbla, Mascagnija, Mozetiča, Sarasateja, Liszta, Škerjanca, Haydna in Čajkovskega.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Anja Grmovšek Drab je pesniški prvenec Prepovedani položaj – izšel je pred nekaj tedni – razdelila na Prvi in Drugi polčas in tudi v pesmih, čeprav ljubezenskih in bivanjskih, je nogomet precej navzoč.

Interpret Urban Kuntarič.
Produkcija 2024.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najodmevnejših oddaj:
ena izmed njih je bila tudi na temo Vokalne skupine Vihar.

20. julija je umrl slovenski dirigent Marko Munih, star 88 let. Večkrat nagrajeni dirigent je vodil veliko zasedb, tudi Simfonike RTV Slovenija, komorni zbor takratne RTV Ljubljana in radijski mladinski zbor, pa tudi več drugih zasedb, med drugim orkester Slovenske filharmonije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, o vsem tem sam pripoveduje v oddaji. Pod njegovo dirigentsko palico so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih del, večino jih je posnel za naš radijski arhiv. 16 let je bil odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Posnetek pripovedovanja Marka Muniha je iz leta 1987.

Gre za skupinsko prepevanje cerkvenih himn, po katerih so Tihomorski otoki znani.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji Izrazi doma se Tesa Drev Juh skupaj z gosti sprašuje o interjerjih doma in o tem, kaj ti izražajo o nas, o naši tradiciji in vrednotah. Nina Savič je oblikovalka in arhitektka. Leta 2017 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Pred tremi leti je ustanovila svojo lastno blagovno znamko Jugošik, pod katero obnavlja in predeluje stara jugoslovanska svetila in pohištvo ter jih postavlja v nov, sodoben kontekst. Kot pravi, jo navdihujejo zgodbe in spomini, ki jih stari predmeti nosijo v sebi. Spregovorila bo o nekaj najljubših pohištvenih kosih, ki jih ima v svojem stanovanju v središču Ljubljane, o tem, kdaj se je začela zanimati za vintage pohištvo in dodatke za dom, ki jim s svojimi posegi vdihne novo življenje, pa še o marsičem.

Glasbena oprema Tina Ogrin,
zvok in montaža Blaž Kumše in Vjekoslav Mikez,
produkcija 2024.

Glasbena medigra.

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne.
Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka.
Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, potem pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrskemu (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovarju. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske.
Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro.
Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji

Leta 2015 se je ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati v Narodnem muzeju Slovenije s kustosom mag. Jožetom Podpečnikom pogovarjala Staša Grahek. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Svetovno priznani Kvartet Takács, v katerem umetniške sile združujejo violinista Edward Dusinberre in Harumi Rhodes, violist Richard O’Neill in violončelist András Fejér, je 27. maja letos nastopil v londonski dvorani Wigmore, kjer se je predstavil na koncertu v sklopu BBC-jevega komornega cikla The Lunchtime Concerts. Tam je najprej izvedel Godalni kvartet v d-molu, op. 42, Hob. III:43 Josepha Haydna, potem pa še z melosom slovanskih ljudskih melodij in plesov prežeti Godalni kvartet št. 10 v Es-duru, op. 51 Antonina Dvořáka.

Ste vedeli, da olimpijske igre od leta 1912 do 1948 niso bile samo športno, ampak tudi umetniško tekmovanje? Pierre de Coubertin, pisec Olimpijske listine, se je zgledoval po antiki in mislil, da je treba k novi religiji športa nujno pritegniti pisatelje in druge umetnike. Tako so na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 v ocenjevalnih komisijah sedeli pisatelji, kot so Jean Giraudoux, Paul Claudel, pa nobelovca Maurice Maeterlinck in Selma Lagerlöf. O tej danes neverjetni strani olimpijskih iger piše francoski pisatelj in zgodovinar Louis Chevalier v knjigi z naslovom Olimpijske igre književnosti. Odlomek z začetka knjige je prevedla Tadeja Šergan.

Igralec Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Prva temelji na Puškinovi pesnitvi Cigani, druga na Alighierijevi Božanski komediji.
Libreto za prvo opero Sergeja Rahmaninova je napisal Vladimir Demirovič-Dančenko. Zgodba pripoveduje o Aleku (poje Vladislav Sulímski), človeku z burno preteklostjo in globoko zakoreninjenim čutom za čast, ki se pridruži svobodnjaški boemski skupnosti, a njegova žena Zemfira (Kristina Mhitarjan) meni, da bi morala biti ljubezen svobodna. Razočarana nad njegovim vse bolj posesivnim odnosom se začne spogledovati z mlajšim moškim (Andrej Danilov), pripadnikom svojega ljudstva … V operi nastopajo še Zemfirin oče (Shalveg Armasi) in stara ciganka (Natalija Boeva).
Tretja Rahmaninova opera, Francesca iz Riminija, je sestavljena iz prologa, enega dejanja in epiloga, zgodba pa temelji na Božanski komediji Danteja Alighierija. Natančneje, opira se na peti spev prvega dela, Pekla. Na začetku pekla, v drugem krogu, v katerem trpijo grešniki iz ljubezni, sta Dante (Dimitrij Golovnin) in Vergílij (Shalveg Armasi) srečala Francesco iz Riminija (Kristina Mhitarjan) in Paola Malatesto (Andrej Danilov) tesno objeta, saj je oba ubil Francescin mož (Vladislav Sulímski) ter Paolov brat med njuno ljubezensko igro. Zdaj oba trpita ob spominjanju srečnih dni.
Zbor Bavarskega radia in Simfonični orkester Münchenskega radia vodi Ivan Repušić.

Leonard Pennario sodi med najbolj priljubljene v ZDA rojene koncerne pianiste 20. stoletja. Čeprav je med mladimi koncertnimi umetniki v tistem času veljalo, da je selitev v New York nujna, je Pennario vso svojo kariero ostal v Los Angelesu.

V Parizu so se začele triintridesete olimpijske igre moderne dobe. Tematiki športa in olimpizma se posveča tudi Marc Perelman, francoski teoretik sociologije športa in univerzitetni predavatelj, avtor več knjig. Med njimi je najopaznejša njegova monografija Barbarski šport s podnaslovom Kritika globalne kuge. Slovenci jo imamo v prevodu Saše Jerele, izšla je pri založbi *cf pred dvema letoma. V njej najdemo tudi odlomek o Olimpijski listini, ki nas lahko spodbudi k drugačnemu razmisleku o vrhunskem tekmovalnem športu, kot je neomahljivo navdušenje nad vsem, kar se te dni dogaja in se še bo dogajalo v Parizu.

Igralec Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstra zvoka Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.