Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 4. avg. 2024

Ars • Ned, 4. avg.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Eno izmed vprašanj, ki si jih angleški ustvarjalec Hugh Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izrisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati skoraj prosojnem realističnem jeziku; v tej maniri je napisana tudi njegova pesem Klapavice.
Prevod: Tina Kozin,
interpretira: Matej Puc,
produkcija leta 2017.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Hvaležnost je močno prepletena tudi z vero. Za kaj so mladi najbolj hvaležni v času in prostoru, v katerem živimo? Kako na hvaležnost gledajo v mariborski nadškofiji? O tej temi bomo govorili s katoliškim duhovnikom Juretom Sojčem, vodjo odbora za mlade pri mariborski nadškofiji, ter Urbanom Hajncem, ki bo med drugim povedal, kako on in njegovi vrstniki gledajo na hvaležnost in jo povezujejo z Bogom.

Armenska cerkev je v marsičem podobna pravoslavni, tudi po glasbi, hkrati priznava katoliški nauk in papeževo vrhovno oblast. In kakšna je glasba? Zborovski pevci, tako ženske kot moški, morajo nositi posebne liturgične tunike, v nasprotju s pripadniki pravoslavne cerkve v armenski uporabljajo orgle. Armensko liturgično petje sicer velja za eno najbolj eksotičnih na Vzhodu, je zelo spevno in, morda zaradi nenaklonjene zgodovine, tudi polno melanholije; vseeno pa je v njem poleg psalmov in molitev več kot tisoč hvalnic.

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

10:40
Glasba

11:00
Poročila

26. januarja je bil v Centru umetnosti v Seulu v Južni Koreji koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije. Orkestru se je kot solist pridružil češki violinist Josef Špaček, dirigiral pa je Finec Pietari Inkinen. V izvedbi te mednarodne zasedbe so zveneli Uvertura Karneval, op. 92 in Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka ter Alpska simfonija, 64 Richarda Straussa.

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

14:00
Poročila

Avgustovske Humoreske namenjamo češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku – živel je med letoma 1883 in 1923 – in njegovemu nepozabnemu Dobremu vojaku Švejku. V tokratni humoreski bomo slišali, kako se je vse skupaj začelo oziroma kako je dobri vojak Švejk posegel v svetovno vojno. Uvodno poglavje mojstrske satire Jaroslava Haška boste slišali v radijski priredbi Mateja Juha. Delo je prevedel Jože Zupančič.

Prevajalec je Jože Zupančič,
interpreti: Janez Hočevar Rifle, Violeta Tomič, Primož Pirnat in Zvone Hribar,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,
tonski mojster: Nejc Zupančič,
urednika oddaje Matej Juh in Ana Rozman.
Leto nastanka: 2014.

... v odlomkih Händla, Manne, Purcella, Monteverdija, Mozarta in Glucka.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je 21. junija letos nastopil v svoji matični dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Zasedbo je na koncertu vodil danski dirigent Nikolaj Szeps-Znaider. Kot solist se je v Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 1 v C-duru, op. 15 predstavil poljski pianist Piotr Anderszewski, delo pa sta uokvirila še kratka skladba uverturne narave, prežeta z Beethovnovimi motivi (njen naslov je Subito con forza, Nenadoma z močjo), sodobne južnokorejske skladateljice Unsuk Čin in pa morda najbolj priljubljena simfonija Petra Iljiča Čajkovskega – Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64.

V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Damjanom Ristićem o sanjah in duhovnosti. S sanjami so se in se še vedno ukvarjajo številna verstva. Veliko ljudi je verjelo, da se različna božanstva človeku oglašajo v sanjah. Te imajo tudi pomembno vlogo tudi v Stari zavezi Svetega pisma.

Letos je minilo 310 let od rojstva drugega sina velikega Johanna Sebastijana Bacha, prav tako skladatelja: Carla Philippa Emmanuela Bacha. Ta vsestranski glasbeni ustvarjalec se je rodil leta 1714 v Hamburgu. Njegova mati je bila Barbara, prva žena Johanna Sebastiana Bacha. Z raznovrstnim glasbenim delovanjem in ustvarjanjem je kmalu dokazal svojo veliko glasbeno nadarjenost. Njegov opus obsega številna dela za najrazličnejše inštrumente, a čeprav so bili številni njegovi predniki odlični orglavci, med njimi najboljši oče Johann Sebastian, ni ustvaril prav veliko del za orgle.

Franjo Malgaj je bil rezervni poročnik 87. celjskega pešpolka avstro-ogrske vojske med letoma 1914 in 1918. Bil je koroški borec, nadporočnik slovenske vojske in prvi osvoboditelj slovenske Koroške v letih 1918 in 1919. Bil pa je tudi Maistrov učenec, pesnik in soborec. Leta 1915 je končal šolo rezervnih pehotnih častnikov v Gorici. Kot praporščak je sodeloval v 1. in 2. soški bitki in zbolel za tifusom. Na tirolski fronti si je leta 1916 z drznim napadom na italijansko utrdbo na Monte Zebiu prislužil zlato medaljo za pogum, potem pa so ga poslali v zaledje. 6. maja 1919 je bil na Tolstem Vrhu obkoljen in ranjen. Izbral je častni samomor, da ne bi živ padel v sovražnikove roke. Posmrtno je bil leta 1920 odlikovan s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje. Iz knjige Vojni spomini: 1914‒1918 smo izbrali njegove dnevniške zapiske od 1. julija do 18. avgusta 1915, ko je postal praporščak. Da ne pozabimo: 28. julija 1914, torej pred 110 leti, se je začela prva svetovna vojna.

Interpret je Primož Pirnat,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2024.

19:50
Poigra

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

22:00
Poročila

Lamis Saidi, sodobna alžirska pesnica in prevajalka, se je rodila v Alžiru leta 1981, odraščala v intelektualnem okolju in obiskovala prestižne libijske šole, zato poleg arabščine obvlada še francoščino, angleščino in španščino. Po študiju na univerzi v Alžiru nadaljuje svoje delo na področju računalniškega inženiringa, ukvarja pa se tudi z literarnim ustvarjanjem. Poezija ji pomeni edinstveno zatočišče. O njej pravi, da sicer ne zmore spremeniti resničnosti, lahko pa nas usmeri v tisto skrito moč, ki jo vsi nosimo v sebi, kajti poezija in umetnost nam pomagata odkriti sebe, oblikovati svoje življenje ter zgraditi mostove in poti do drugih. Izdala je štiri pesniške zbirke: prvo leta 2007 z naslovom Kot vsakič sem pozabila torbico, drugo leta 2011 (Gremo v kino), tretjo z naslovom Kot mesto, ki ga je opustošila državljanska vojna, leta 2017, četrto zbirko pesmi, Tak kot pritlikavec, ki se počasi premika skozi legendo, pa leta 2019.

Prevajalca in avtorja scenarija sta Margit P. Alhady in Mohsen Alhady,
interpreta Maruša Majer in Primož Pirnat,
režiserka Ana Krauthaker,
napovedovalca Maja Moll in Renato Horvat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje pa Marko Golja.
Produkcija leta 2024.

V prejšnjih oddajah smo že spoznali skladateljevo glasbeno interpretacijo likovnih del Pesem krvi nemškega slikarja in grafika Ericha Bucholza ter Koral in pokrajina v Švici rojenega nemškega slikarja Paula Kleeja. Središče glasbenega dela Zven slik pa je likovno delo Protizvoki ruskega umetnika in enega izmed pionirjev abstrakcije – Vasilija Kandinskega. Gre za sliko iz leta 1924, prvi primer umetnikovega dela, ki kaže njegovo zanimanje za zvok in njegovo vizualizacijo. Kompozicijo, ki ni tako kaotična kot nekatera njegova druga dela, sestavljajo kvadrati in krogi.

22:50
Poigra

Slovenski književnik Gregor Strniša je s poezijo in dramatiko močno zaznamoval drugo polovico 20. stoletja. Svojo pesniško pot je začel z zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959 v Kopru. Knjiga je sicer že zasnovana kot sklenjena celota, vendar posamezne pesmi med seboj še niso tako povezane kot v njegovih poznejših zbirkah, na primer v Odiseju, Zvezdah in zlasti Očesu. V vsaki izmed njih namreč posamezni cikli iz petih pesmi sestavljajo knjigo poezije, v kateri sta pomembna vrstni red ciklov in zgodbeni lok. Pesmi v Mozaikih pa so, nasprotno, razmeroma samostojne celote in iz Strniševega prvenca smo jih izbrali devet.

Interpret je Matej Puc,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov