Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na praznik Marijinega vzebovzetja boste slišali pesem Bog je ljubezen slovenskega pesnika Jake Koširja. Pesniškemu prvencu Draguljarna rim iz leta 1997 so sledile še zbirke Smehljaj, Nežnost, Srečanje z angelom in Oaza duše. Pesem bo interpretiral dramski igralec Rok Vihar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Medeja – čarovnica, maščevalka, detomorilka in ena prvih feministk – je pustila močan pečat v umetnosti: slikarstvu, kiparstvu, literaturi, plesu, gledališču in glasbi.

Slovesno bogoslužje na praznik Marijinega Vnebovzetja iz cerkve Svete Marije Vnebovzete v Novi Štifti pri Ribnici na Dolenjskem. Mašuje provincial slovenskih prančiškanov pater Marjan Čuden. Pri maši sodeluje Cerkveni pevski zbor Nova Štifta pod vodstvom brata frančiškana Marijana Cvitaka. Na orgle igra Robert Kohek.

Na sporedu bodo: Claudio Monteverdi: Salve Regina; Johann Adolf Hasse: Salve Regina za dva glasova, sopran in mezzosopran v Es-duru in Goffredo Petrassi: Magnificat za sopran, zbor in orkester.

V tokratnih Spominčicah bo zazvenela simfonična pesnitev »Proti morju« Marjana Kozine, fagotist Jože Banič in pianist Leon Engelman bosta izvedla »Šest skladb za fagot in klavir« Alojza Srebotnjaka, za konec pa bo na sporedu še suita iz baleta »Nina« Danila Švare. Simfonični deli bo izvedel simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Sama Hubada in Uroša Prevorška.

Sedemnajsti avgust je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti spet združeni z matičnim narodom. Prekmurje je 12. avgusta 1919 zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast prepustila civilnemu upravitelju.
V oddaji Razgledi in razmisleki objavljamo besedilo etnologa in slavista, literarnega zgodovinarja in prevajalca Vilka Novaka (živel je med letoma 1909 in 2003) o kulturnih stikih med Prekmurjem oziroma Slovensko krajino, kot so ga tedaj imenovali, in Slovenci v matični domovini. Objavljeno je bilo leta 1935 v knjigi z naslovom Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja.

Bral bo Ivan Lotrič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se odpravljamo skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika prejšnjih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat bo na sporedu glasba Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Liszta, Franza Schuberta in Domenica Scarlattija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka.

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40
Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ

Pisateljica knjig za različne generacije Darinka Kozinc, dobitnica mire, je v bližnji preteklosti objavila kar dve pripovedni zbirki: Izza meje in Školjkine solze. Zbirka Školjkine solze (s podnaslovom V ogrlico nanizane zgodbe) je izšla pri Založništvu Jutro, v njej pa je osemnajst zgodb. Večino jih je avtorica najverjetneje napisala po resničnih dogodkih in človeških usodah, vendar jih je spretno oblikovala kot berljive in pogosto presunljive. V njih pogosto nastopajo ljudje, ki jih je dohitela preteklost (med njimi so aleksandrinke in njihovi bližnji); včasih jim preteklost pomaga, da zaživijo lepše in boljše življenje, drugič pred njo zamižijo. Pisateljica za nameček v svoje zgodbe spretno vpisuje tudi drobce iz sodobnosti in nas tako nagovarja tukaj in zdaj. Kot nas nagovarja v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Priljubljena uglasbitev sekvence Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija je nastala po naročilu neapeljske plemiške bratovščine Cavalieri della Vergine dei Dolori. Ta je vsako leto v postnem času častila Marijo sedem žalosti in v frančiškanski cerkvi San Luigi po navadi izvedla uglasbitev omenjene sekvence. Pergolesijevo različico so verjetno naročili pred letom 1736, da bi z njo nadomestili uglasbitev Alessandra Scarlattija. Pergolesi se je zgledoval po svojem predhodniku, zato sta skladbi namenjeni skoraj identični zasedbi. Obe sestavljajo arije in dueti za dva pevska solista, godalni ansambel in orgelski continuo.

Ob branju zbirke črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v popolnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v središču Trsta. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

V oddaji bomo slišali primere iz oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri se je Zmaga Kumer leta 1974 posvetila odnosu do našega ljudskega glasbenega izročila. Tokratno oddajo posvečamo tistim, ki so s svojo ljubeznijo do tega dela pričevanja o obstoju naroda poskrbeli, da nam je ohranjen del bogastva, ki nas opominja na to, kdo in kakšni smo bili, pa tudi, kaj smo danes …

Koncert v Mestnem muzeju Ljubljana so naslovili V spomin bratoma Lorenz – pianistu Primožu in violinistu Tomažu, ki sta pomembno zaznamovala tako ustanovo Imago Sloveniae kot tudi slovenski kulturni prostor.

Klavirski trio Amael je 1. julija 2024 v Mestnem muzeju v Ljubljani izvedel koncert v sodelovanju s festivalom Spectrum. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, predstavljamo obsežni spored celovečernega koncerta izbranih komornih del Lucijana Marije Škerjanca, Ludwiga van Beethovna in Bedřicha Smetane. V klavirskem triu Amael, enem naših najuglednejših komornih ansamblov, igrajo priznani umetniki, solisti in člani različnih komornih zasedb. Za seboj imajo številne zelo uspešne koncerte in druge nastope po Sloveniji in v tujini – po vsej Evropi, tudi v sloviti dvorani Forge v Londonu in Carnegijevi v New Yorku, v kateri je bilo igranje tria sprejeto z navdušenjem. Pianist Zoltan Peter, violinist Volodja Balžalorsky in violončelist Damir Hamidulin so izvedli: stavek Maestoso lúgubre iz Klavirskega tria Lucijana Marije Škerjanca, Trio za klavir, violino in violončelo v g-molu, op. 15, Bedřicha Smetane in Klavirski trio v B-duru, op. 97, z imenom ''Nadvojvoda'', Ludwiga van Beethovna, navdušene poslušalce pa so razveselili še s tremi dodatki Mihaila Glinke in Astorja Piazzolle.

S svetniško Violaine, ki zaradi sočutja in usmiljenja poljubi gobavca in še sama zboli, Claudel pripoveduje o veri, ki rešuje in odrešuje. Zgodba o mladi podeželski ženski v srednjeveškem svetu, polnem vojn, bolezni ter iskanja duhovnih poti, tako postane nenavadno aktualna, v današnjem času osvobajanja ženske pa zaživi v čisto sodobni luči.

Režiserka: Ana Krauthaker
Prevajalec: Aleš Berger
Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar
Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac

Violaine – Anja Novak
Anne Vercors – Matija Rozman
Pierre iz Craona – Saša Tabaković
Jacques Hury – Branko Jordan
Mara – Ana Urbanc
Mati – Vesna Jevnikar

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2022.

Glasbena medigra.

Francoski dramatik, pesnik in diplomat Paul Claudel (1868–1955) je bil od svojega osemnajstega leta predan katolik. Za svojega pesniškega učitelja je pogosto navajal Stéphana Mallarméja, vendar je bila njegova poezija precej dostopnejša, predvsem pa bolj povezana s katolicizmom. Čeprav Claudel slovi kot pomemben dramatik iz srede 20. stoletja, je njegova religiozna poezija še danes vznemirljiva in nagovarja številne kristjane. Na praznik Marijinega vnebovzetja objavljamo tri njegove pesmi, med katerimi je tudi Čuječa Marija.

Prevajalec je Marko Marinčič,
interpret Aleš Valič,
režiserka Saška Rakef,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje pa Gregor Podlogar.
Leto nastanka: 2024.

John Tavener je bil osrednji predstavnik angleške religiozno navdihnjene sodobne glasbe in je mednarodno slavo dosegel leta 1968 z dramatično kantato Kit, ki je doživela premiero na prvem koncertu angleškega ansambla za sodobno glasbo London Sinfonietta. Skladatelj je za to skladbo istega leta prejel nagrado na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Tavener, ki je bil sprva katoličan in je kmalu po mednarodnem priznanju prestopil v Pravoslavno cerkev, je postal znan širši javnosti leta 1988, ko je po naročilu slavnega violončelista Stevna Isserlisa napisal skladbo za violončelo in godalni orkester z naslovom Zaščitna tančica.