Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in pisateljica Barbara Pešut bogati sodobno slovensko književnost tudi s svojimi erotičnimi besedili. A tudi ko ne piše o erotiki, je njena pisava lahko erotična, strastna, energična in brezkompromisna. Njeno pesem o osebni izkušnji z naslovom Ljubosumna s pravšnjo energijo interpretira Maša Derganc.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tri Donizettijeve kraljice (Elizabeta, Anne Boleyn in Maria Stuart) se razlikujejo tako po usodi kot po značaju – in tako v njegovih operah dobijo vsaka svoj glasbeno-psihološki portret. Največ lirizma veje iz Marije Stuart, ker se pač sklada z Donizettijevim konceptom junakinje kot subtilnega človeškega bitja.

Eden najpomembnejših rezultatov Weillovega in Brechtovega ustvarjalnega sodelovanja je gledališko glasbeno-scensko delo Opera za tri groše, ki ima korenine v Beraški operi angleškega skladatelja Johna Gaya iz zgodnjega 18. stoletja. Poleg inovativnih gledaliških elementov, ki se prav tako navezujejo na glasbo, in s katerimi je Brecht kot prvi uvedel v gledališko dejanje tako imenovani potujitveni efekt ali komentar dogajanja samega, se v glasbeni obliki ta komentar preseli v tako imenovani song. Gre za obliko pete pesmi, miniaturno sklenjeno glasbeno obliko, ki ima pri Weillu izhodišče v glasbi berlinskih kabaretov, džeza in preprostih melodij, ki opevajo vsakdanjost preprostih ljudi, tako kot je Gay v stari Angliji našel izhodišče v ljudskih napevih.

Izpostavljamo 42. Festival Radovljica, ki je med 10. in 27. avgustom ljubiteljem stare, pa tudi na slovenskih odrih redko slišane glasbe, ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Obiskali smo tudi štiri glasbene dogodke na Salzburških slavnostnih igrah, se sprehodili po zvočnem sprehodu Memodrom, za konec pa predstavljamo še dejavnosti Glasbene Mladine Ljubljanske v prihajajoči sezoni.

V tokratnih Spominčicah bomo predvajali »Ljubljanske akvarele« Emila Adamiča z Godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Bogom Leskovicem ter »Liste iz spominske knjige« Tomaža Habeta v izvedbi oboista Mateja Šarca in orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Krečiča.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že večrat nastopila, že pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gozd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej, ki je vključen v knjigo, je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek.

Bere Eva Longyka Marušič,
ton in montaža Nina Kač.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

September je tukaj in začenja se nova sezona, novo šolsko leto in tudi mi začenjamo od začetka, iz temeljev; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Linzu v Avstriji se je včeraj začel tradicionalni mednarodni festival za umetnost, tehnologijo in družbo Ars Electronica. Na enem najpomembnejših tovrstnih festivalov, ki se v enaki meri posveča umetnosti, znanosti, tehnološkim dosežkom in družbenim problematikam, se že vrsto let uspešno predstavljajo tudi slovenski ustvarjalci, letos pod krovno temo Upanje. V studiu 13 Radia Slovenija bo nocoj nastopil slovenski trio brenkal v zasedbi: harfa, citre in kitara. V njem igajo harfistka Urška Križnik Zupan, citrarka Tajda Krajnc in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Umetniki bodo med drugim predstavili tudi dve novi deli sodobnih slovenskih skladateljev Blaženke Arnič Lemež in Tomaža Habeta.

Klarinetistka Ana Krapež je 18. oktobra 2023 zaigrala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske.
Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri Aleksandru Miklavcu, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Andreja Zupana, in sicer je v času koncerta obiskovala četrti letnik ter pod njegovim vodstvom tudi maturirala. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejela Škerjančevo nagrado konservatorija.
Ob spremljavi Stanislava Krutilova je Ana Krapež izvedla dela Spomin na pomlad Blaža Pirnata, Fantazijo za klarinet in klavir v F-duru Philippa Gauberta in Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca.

Mladinski kulturni center Maribor je pred kratkim izdal dve knjigi poezije. Prva ima naslov Tri minute in podnaslov Antologija slovenske slemovske poezije. Uredila jo je Petra Kolmančič, tudi avtorica izčrpne in tehtne uvodne besede. V antologiji se predstavljajo Anka Vidmar, Letteče bessede, Hana Bujanović Kokot, Kristian Koželj, Matic Ačko, Metka Zadravec, Mišel Amo Ristov, Neža Prah Seničar, Nika Gradišek, Nina Medved, Pavla Zabret, Petra Kokol, Pino Pograjc, Tomaž Lovrenko in Tom Veber. Naslov druge knjige poezije je Rekviem za sneg; pod prvenko, v kateri ima narava pomembno vlogo, se je podpisal Matic Ačko. V pogovoru Marka Golje s Petro Kolmančič in z Maticem Ačkom lahko izveste, kaj je slemovska poezija in kakšni so njena zgodovina, utrip in energija. Za nameček Matic Ačko prebere dve pesmi: prva je humorno zasukana slemovska pesem Zarota, druga, Ozelot se nekoliko navezuje na simbolistično tradicijo, narava pa ima v njej opazno vlogo. Nikar ne zamudite.

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili devetim pomembnim glasbenikom iz obdobja med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem, ki so bili slepi od rojstva ali od zgodnjega otroštva. Vsi so sloveli kot skladatelji in instrumentalni virtuozi, večinoma so igrali orgle in druga glasbila s tipkami, a med njimi so tudi lutnjisti in flavtist. Težko si predstavljamo, kako so dobili svojo glasbeno izbrazbo, kako so spoznavali tuje skladbe in svoja dela zapisali, kako so zagotovili, da so jih ohranili do današnjih dni.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, z Nabrežine in iz Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Posvečamo se koroški ljudski pesmi, kot jo je leta 1979 predstavila Zmaga Kumer v eni od radijskih oddaj. Ne bomo pa slišali le koroških pesmi, ampak tudi nekatere sorodne iz drugih pokrajin, ki jih je avtorica oddaje takrat uvrstila v izbor kot prikaz povezanosti koroških pesmi z ostalimi slovenskimi in koroškega kulturnega prostora kot enakovrednega in pomembnega dela etničnega prostora in sestavnega dela razvoja našega izročila nasploh.

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Na 38. Koncertu v Komornem studiu Programa Ars Radia Slovenija bo v studiu 13 prvič muziciral slovenski trio brenkal v zasedbi: harfa, citre in kitara. Nastopili bodo ugledni glasbeniki in uveljavljeni virtuozi: harfistka Urška Križnik Zupan, članica in solistka Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega kvarteta harf in drugih komornih skupin ter glasbena pedagoginja, kitarist Izidor Erazem Grafenauer, virtuoz na klasični moderni kitari, navdušen kitarist na starejših zgodovinskih kitarah, izvajalec na lutnjo in teorbo ter docent za komorno glasbo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Tokrat v Komornem studiu prvič gostuje tudi vse bolj uveljavljena citrarka Tajda Krajnc, docentka za citre na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, ki si v Sloveniji in tudi mednarodno prizadeva za kakovostno izvajanje umetnostne glasbe na citrah. Trije glasbeni umetniki bodo predstavili pester izbor del od poznega baroka: Sonate in Chaconne nemškega skladatelja in lutnjarja Sylviusa Leopolda Weissa, v kateri se bodo predstavili vsi, tri solistične skladbe za harfo, za citre in za kitaro; napisali so jih skladatelji, rojeni v drugi polovici 19. stoletja, ki so ustvarjali tudi v prvi polovici 20. stoletja: francoska harfistka Henriette Renié, avstrijski citrar Josef Haustein in eden vodilnih španskih skladateljev Manuel de Falla. Na radijskem koncertu predstavljamo tudi skladbi sodobnih slovenskih skladateljev Blaženke Arnič Lemež in Tomaža Habeta, ki sta ju napisala letos za trio harfe, citer in kitare, glasbeni umetniki pa bodo o svojem triu in izvedeni glasbi tudi govorili. Scenaristka in urednica oddaje je Tjaša Krajnc.

Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani.

Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj
Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan
Tonski mojster: Andrej Dobrin
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954

Pesnica Lenka Kuhar Daňhelová je izdala več pesniških zbirk, zadnja ima naslov 'Kakšna nesmrtnost?'. Prevaja poljsko in slovensko poezijo, poleg tega pa je ustanoviteljica društva Stranou/Ob robu, ki od leta 2008 organizira mednarodni festival Evropski pesniki v živo.
"Med nama ni nobenih skrivnosti, / ljubi moj. / Pa jih še vedno toliko ostaja."

Prevajalec Peter Kuhar,
igralka Mojka Končar,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič.
Režiserka: Saška Rakef.

Posneto avgusta 2024.

Charles Ives, Henry Cowell in John Cage sodijo med osrednje ameriške eksperimentalne skladatelje dvajsetega stoletja. Umetniška glasba je v Združenih državah Amerike v dvajsetem stoletju prehodila svojo pot, mnogo bolj umirjeno za razliko od stare celine, ki so jo pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim usmeritvam preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočalo, da so bili komponiranju bolj svobodni.