Na nočni klepet prihaja Maya Peron, mama, babica in pisateljica, ki zase pravi, da je optimističen multipraktik. Razpeta je med Slovenijo in Kanado, tako doma kot v tujini pa jo poznajo po vilinskih simbolih. To so ključi energij, ki na preprost način prebujajo naše sposobnosti in sprožijo zmožnost ustvarjanja življenja po svoji volji. Sliši se zanimivo in zelo preprosto. Vas zanima več? Prisluhnite malo po polnoči, ko jo bo na klepet povabil Robert Zajšek.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

"Ni mistično to, kako svet je, temveč, da je," je v svojem Logično filozofskem traktatu zapisal Ludwig Wittgenstein in s tem le na drugačen način izrazil prastaro filozofsko čudenje nad samim dejstvom obstoja. Obstoj kot tak je nedoumljiv. Toda koliko bolj je nedoumljiva njegova »kakšnost« – vsa kompleksnost in raznovrstnost, vsa dinamika in lepota! Z vsakim novim znastvenim odkritjem se nam univerzum vse bolj zakriva v svojo skrivnostnost. Njegova razsežnost je naravnost osupljiva. Kar je morda še najosupljivejše, je njegova urejenost (natančneje: človekova zavest, ki jo zaznava). Nad redom in urejenostjo univerzuma so se čudile in navdihovale že prastare civilizacije in kulture. Religije jo še posebej poudarjajo.
V Koranu številni verzi nagovarjajo človeka, naj motri stvarstvo in njegove naravne pojave. V naravnem ritmu menjavanja dneva in noči se razodeva Božja previdnost. V Koranu (13:3) beremo: »On je tisti, ki je razprostrl zemljo in na njej naredil nepremične gore, pa reke, in vse sadove na njej je ustvaril v parih, po dva. On zakriva dan z nočjo! Zares, v tem so znaki za ljudi, ki razmišljajo!« Svet po Koranu ni le stanje stvari, temveč manifestacija transcendentne Resničnosti. Stvarstvo tvorijo »ayat« – »znaki« in »znamenja«, ki človeka opominjajo, da svet ni nastal po naključju, temveč kot prostor samospoznanja človeka in spoznanja Tistega, ki ga je ustvaril. Kajti »eksistenca je dar Transcendence«, kot pravi Karl Jaspers.
Za misleca in mistika Al-Ghazalija tostranstvo predstavlja »simbol« onstranstva. Kozmos je naravno razodetje, ki izpričuje Božjo milost, mogočnost in modrost. »Boga slavi vse, kar je v nebesih in na zemlji, On je mogočen in moder,« pravi Koran (57:1). Kontemplacija nad stvarstvom je zato ključna za človekovo spoznanje samega sebe in svojega položaja v kozmosu. Kontemplacija nad stvarstvom vodi navsezadnje do kontemplacije nad Stvarnikom, kot Pratemeljem vsega bivajočega. Islamsko izročilo pravi: »Bog je bil skriti zaklad; razodel se je, da bi se dal spoznati.«
Za mistika Al-Ansarija, je kontemplacija o stvarstvu kraljeva pot k modrosti. Kontemplacija ni samo refleksija, temveč meditacija in duhovna naravnanost, katere cilj in smoter sta spoznanje transcendentne enosti biti. Kontemplacija je kultivacija uvida v medsebojno povezanost in prepletenost mikro- in makrokozmosa ter priznavanje njunega skupnega Vira. V kontemplaciji se duh dvigne od raznovrstnosti ustvarjenega k enosti Stvarnika.
Kontemplacija, ki se začne v tišini in se vanjo vrača, je torej »iniciacijska pot«, ki človeka prek motrenja univerzuma pripelje v globino lastne duše, katere breztalnost je Božji Logos, kajti »On uvaja noč v dan in dan v noč, On ve, kaj nosite na dnu vaših src« (57:6). V tem smislu je prerok Mohamed dejal: »Ena ura kontemplacije je vrednejša kot sedem let bogoslužja.«

"Spoznaj samega sebe" je znan, znamenit napis na Apolonovem templju v Delfih, ki nagovarja obiskovalce znamenitega preročišča. Poznati sebe je ključnega pomena pri navezovanju stikov z drugimi. Prav tako pa je pomembno poznati svoje telo. Zato je Liana Buršič tretješolcem z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja postavila vprašanje, kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu.

Živa Trček se je v tokratnem Lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Cene nepremičnin so zelo visoke, nakup stanovanja pa za številne neuresničljiv projekt. Številni so prisiljeni v tržne najemnine, občina pa z neprofitnimi stanovanji niti približno ne zmore zadostiti vsem potrebam.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, je z njim zavila Mojca Delač.

Kakor pravi zakon, je od 15. novembra naprej obvezna uporaba zimske opreme za vsa motorna vozila. Kljub začasno zaprtim dejavnostim, pri katerih se srečuje večje število ljudi, tehnične servisne dejavnosti, tako tudi vulkanizerstvo, delujejo normalno. Kako se dobro pripraviti na vožnjo pozimi in na kaj vse je treba biti pozoren pri nakupu zimskih pnevmatik? O vsem tem v četrtkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bosta odgovarjala Jurij Kočar, vodja servisne službe pri Avto-moto zvezi Slovenije, in Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Osemindvajsetega oktobra leta 1988 je na prvo mesto angleške lestvice prišla skladba Orinoco Flow, ki jo je napisala in posnela irska glasbenica Enya. Skladba je zaradi svoje drugačnosti, mističnosti in nenavadnosti izstopala iz takratnega pop glasbenega povprečja. Prav zaradi tega je postala svetovna uspešnica, ki je pripomogla k večmilijonski prodaji albuma in prepoznavnosti glasbenice Enye.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je izvid testa na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covidni oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covidnega oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc.

Gospa Elena Skok je svojo zgodbo za natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja – Kako smo nekoč preživljali počitnice poslala tako rekoč zadnji hip, potem ko je bil rok zaradi epidemije že podaljšan. Prvega mesta na natečaju res ni pričakovala. Gospa Elena rada piše, lahko se celo pohvali s knjigo, s vezano izdajo te so jo razveselili domači ob posebni priložnosti. Kaj je sicer počela kot psihologinja in zakaj je bila rada tabornica, pa boste izvedeli v prihodnjih minutah. Z gospo Eleno Skok se pogovarja Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje:

- arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec,
- krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan,
- predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek,
- predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "Umirite se!".  Ampak kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Mala žaba hoče leteti.\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Pripoveduje: Mila Kačič.
Napisal: Vsevolod M. Garšin.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1984.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.


Po predhodnih načrtih bi nocojšnji večer neposredno prenašali iz prireditvene dvorana Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem. Povabljeni gostje, člani Alpskega kvinteta so se na ta dogodek veselo pripravljali skoraj do današnjega datuma, ampak žal je korona poskrbela za njegovo prestavitev za nedoločen čas. Ne da pa se prestaviti 50 letnice delovanja gosta toratne oddaje, ki ga označujejo za enega najboljših in najbolj prepoznavnih basistov v domačem in tujem glasbenem prostoru narodno-zabavne glasbe. Gost tokrantega Četrtkovega večera je Janez Per.

Eric Emmanuel Schmitt je francoski dramatik, novelist, romanopisec, igralec in režiser. Berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Rojen 1960 v Lyonu, živi v Belgiji, je eden najuspešnejših avtorjev, ki pišejo v francoščini, član prestižnih literarnih akademij obeh držav. V slovenščino so prevedeni štirje romani in tri dramska dela. V Ljubljani je gostoval leta 2017 ob zagonu Goncourtovega literarnega tekmovanja za študente. Danes nas zanimata še neznani Eric Emmanuel Schmitt, pisatelj in meloman v najboljšem pomenu besede, strastni ljubitelj in poznavalec klasične glasbe, in njegovo Življenje z Mozartom. Intimni roman v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu pozneje v pomembnih trenutkih pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca s priloženimi posnetki iz časov, ko se je avtorju to dogajalo. Pisatelj se odziva s pismi, učitelju modrosti v iskreni samoanalizi tenkočutno opisuje osebno zorenje. Spraševanje o sebi in odnosih, spolnosti – od kerubinsko zmedene do donjuanske, o izgubljanju prijateljev v epidemiji aidsa, o žalovanju po izgubi ljubljene ženske, o veri in bogu, o prehodni snobovski zatajitvi ljubezni do Mozarta, o poglobljenem zbližanju z njim ob prevajanju libreta Figarove svatbe, o duhu otroštva, ki ga pridobimo z leti … Bralcu so za to dani svoboda tišine, poslušanje in čas za svoje doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje.
Predstavili bomo nekaj značilnih odlomkov njunih dopisovanj. Odlomke je prevedel Igor M Ravnik, interpretiral jih bo dramski igralec Blaž Šef.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec Enkratna, neponovljiva, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznovrstnosti pa na plošči zazvenijo kot celota.

Pesnik Paul Carroll je bil v drugi polovici 20. stoletja gonilna sila čikaške pesniške scene. Kot promotor poezije je organiziral pesniške dogodke in tudi ustanovil Čikaški center za poezijo. Izdal je pet pesniških zbirk. Še kot študent je bil urednik literarne revije Chichago Review, vendar je zaradi pritiskov ob nameravani objavi odlomkov iz romana Golo kosilo Williama Burroughsa odstopil in ustanovil svojo revijo Big Table, v kateri je objavljal v tistih časih odrinjene bitniške avtorje. Umrl je leta 1996, star šestdeset let.