Veste, koliko naselij je v Sloveniji? Kar 6.036! In prav vsa je v malo manj kot šestih letih obiskal 30-letni Kranjčan Mitja Lavtar. Na več kot 42.000 kilometrov dolgem podvigu z imenom Projekt Slovenija, ki je po dolžini enak poti okrog Zemlje, je spoznaval kraje, ljudi in navade v vseh koncih Slovenije ter tako kot turistični vodnik in podiplomski študent turizma dobil odličen vpogled v turistično ponudbo in znamenitosti Slovenije. Mimogrede je poleg fotografij krajevnih tabel zbiral še sopomenke za izraz »napiti se« in seveda nova poznanstva. Podrobnosti po polnoči v pogovoru z Andrejo Čokl.

V rubriki Drugi pogled smo spoznali že številne tujce, ki so Slovenijo izbrali za svoj novi dom, začasno ali - večina - za vedno. Danes pa bomo spoznali gospoda, ki mu Slovenija pomeni občasni drugi dom. Z ženo, ki je po rodu iz Vojvodine, namreč živita v Luksemburgu, velik del leta pa preživita v Sloveniji, v Kozjanskem parku, v katerem se počutita odlično. Claude Nöel je prvi Luksemburžan, ki vam ga predstavljamo v Drugem pogledu, in tako na naš zemljevid dodajamo že 103. državo. Mimogrede, Véliko vojvodstvo Luksemburg obsega 2586 km2 in ima nekaj več kot pol milijona prebivalcev, o primerjavah med njim in Slovenijo pa je z g. Nöelom, to ime bi lahko prevedli v g. Božič, govorila Andreja Čokl.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V življenju nas vznemirjajo mnoga vprašanja, ki nam ne dajo miru in na katera iščemo in iščemo odgovor, pa ostanemo brez njega. Tako so mi pripovedovali o starem gospodu, ki ga je predvsem zadnje leto pred smrtjo, ko je slutil, da se mu življenje izteka, nenehnoo mučilo vprašanje: »Kako bo ob vstajenju? Bom vstal s to kožo ali brez nje? Kakšen bom takrat?« Z vsemi, ki so prihajali na obisk, se je o tem pogovarjal, skušal je tudi kaj prebrati, toda nazadnje ni vedel prav nič več kot na začetku. S kožo ali brez nje? Kdo ve?
\tVse, kar rečemo o življenju po smrti, je čisto ugibanje, je slikanje večnosti s pojmi, kakršne poznamo v tem življenju, ki pa za večnost gotovo ne veljajo. Vsak si lahko naslika svojo večnost takšno, kot misli, da bi mu bilo v njej lepo. Nesmiselno pa je, če se potem prepiramo, kdo ima prav in kdo ne. Verjetno bomo vsi presenečeni, ko se bomo znašli tam.
\tZa kakovost našega življenja je zelo pomembno, da znamo živeti s skrivnostjo. V današnjem svetu to ni tako lahko. Miselnost današnjega sveta je, da je možno vse spoznati, vse analizirati, vsemu biti kos. Samo znanost mora še nekoliko napredovati, pa ne bo nobenih skrivnosti več. Samo malo moramo še počakati. To lahko doživljamo na vseh področjih. V medicini pa je takšno razmišljanje še prav posebno navzoče.
\tZanimivo, koliko se ljudje prepirajo in so se tudi v preteklosti prepirali prav zaradi takšnih vprašanj. Ljudje, ki ne znajo preprosto živeti s skrivnostjo, znajo biti včasih zelo nestrpni do vseh, ki mislijo drugače kot oni. Ker se v sebi čutijo negotove, hočejo potrdilo od drugih. Nestrpnost je vedno znamenje lastne notranje negotovosti.
\tNam vsem bi želela, da bi znali živeti s skrivnostjo – živeti, ne da bi vedeli, kako, in se veseliti tega novega, česar si zdaj niti predstavljati ne moremo. Morda lahko samo za drobec hipca kaj zaslutimo. Da bi verjeli obljubi, kot jo beremo v Razodetju: »Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.« (Raz 21, 3-4)

Pokazatelj otrokove samostojnosti in zrelosti – tudi za vstop v šolo - je, ali si zna čevlje zavezati sam. Kako se tega naučiti, smo vprašali tretješolce z OŠ Danile Kumar v Ljubljani. Učenci so priznali, da brez vaje ne gre, dali so nekaj nasvetov in povedali tudi, kaj se lahko zgodi, če si vezalk ne zavežemo.

V Petku brez pravila si zastavljamo vprašanje, če je v času, v katerem smo, frizer na daljavo dobra izbira in pa – od kod izvira pomembnost ekspresivnega elementa naše osebnosti?

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Če živite blizu gozda, se na vašem vrtu ali v sadovnjaku prav gotovo kdaj pasejo srne. Sploh v jesenskem in zimskem času rade delajo škodo, zato so ljudje iznašli že kup načinov, kako se jih znebiti. Ste vedeli, da jih odženejo jajca, človeški lasje, različni svetlobni in zvočni efekti? O posameznih rešitvah, ki so žal predvsem začasne, smo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet.

Petkov Svetovalni servis bo namenjen poznavanju mikrobioloških lastnosti novega koronavirusa in njegovega širjenja. Kaj vemo o njem, česar morda nismo spomladi, ali je jesenski sev virusa po nalezljivosti in agresivnosti primerljiv s pomladanskim, koliko časa preživi v zraku, kako predvidljive so njegove mutacije, kako hitrost mutacij vpliva na razvoj učinkovitega cepiva in tudi katere so prednosti in pomanjkljivosti trenutnih diagnostičnih testov. Na ta in druga vprašanja, povezana z novim koronavirusom bo odgovarjala dr. Maja Rupnik, vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

V Združenih državah Amerike so potekale ene najbolj razburljivih in nenavadnih predsedniških volitev. K temu je prispeval že celotni štiriletni mandat Donalda Trumpa, ki pravzaprav le nadaljuje in stopnjuje svojo retoriko označevanja vsega, kar mu ni všeč, za »lažne novice«. Avstrijo je pretresel teroristični napad na Dunaju. Evropa pa se spopada z drugim valom koronavirusa – pri čemer obstaja strah, da najhuje šele prihaja. Jesen se je namreč šele začela.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Učilnice bodo še naprej samevale. Nadaljuje se namreč šolanje na daljavo in to za vse učence, vključno z najmlajšimi, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav. Kako reševati individualne stiske, kako se prilagajajo učitelji, kako šole in nenazadnje, kako bodo zagotavljali topli obrok za socialno najšibkejše o vsem tem v današnjem studiu ob 17h z gosti in voditeljico Natašo Lang.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri soočenju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Med torbami z višjih polic in onimi z nižjih že dalj časa vlada zavist
Pripoveduje: Draga Potočnjak.
Napisala: Tatjana Jamnik Pocajt.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Pandemija novega koronavirusa je številne kulturne ustanove po vsem svetu prisilila, da so del svojih programov malodane čez noč preselile na internet. Toda sama misel, da muzejem in galerijam prav svetovni splet lahko pomembno pomaga pri izpolnjevanju njihovega poslanstva, nikakor ni nova. Ker je v depojih pač shranjenih bistveno več artefaktov, kakor pa je na voljo vitrin v razstavnih prostorih, lahko muzeji in galerije prav na svojih spletnih straneh javnosti pokažejo tudi tisto bogastvo, ki se sicer izmika radovednemu pogledu obiskovalk in obiskovalcev. Táko kukanje v praviloma skrito zaodrje kar štirih slovenskih muzejev – Slovenskega etnografskega muzeja, Pokrajinskega muzeja Celje, Narodnega muzeja Slovenije ter Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran – si lahko zdaj privoščimo na naslovu www.vazcollections.si. Tu zadnjih nekaj tednov domujeta podatkovna baza in spletna stran Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji, s katero je bil okronan večletni znanstveno-raziskovalni projekt, ki je evidentiral, na nacionalni ravni prvikrat povezal ter obiskovalkam in obiskovalcem na ogled navsezadnje ponudil z bogatimi spremnimi informacijami opremljene vrhunske fotografije prav vsega vzhodnoazijskega gradiva, ki je v hrambi naših muzejskih institucij. Kaj vse torej lahko vidimo, če obiščemo vazcollections.si? V kolikšni meri z obiskom te spletne strani razširimo svoje vedenje o Kitajski in Japonski? V kolikšni meri poglobimo svoje vedenje o zgodovini kulturnih stikov med slovenskim in vzhodnoazijskim prostorom? In zakaj je, ne nazadnje, pomembno, da je vse to gradivo zdaj zbrano na enem samem mestu? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili vodjo projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji : vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo, sinologinjo ter umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Natašo Vampelj Suhadolnik. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

Tokrat se bomo v oddaji pomudili na Poljskem in v Braziliji. Z lektorico slovenskega jezika v Varšavi dr. Jasmino Šuler Galos, ki na Poljskem biva že 36 let, se bomo pogovarjali o življenju in aktualnem dogajanju v poljski prestolnici, pa tudi o študiju slovenščine v Varšavi in dogodkih, ki jih pripravljajo v okviru lektorata. V Brazilskem Sao Paulu pa se nam bo prek radijskih valov pridružil dr. Štefan Bogdan Šalej, uspešen podjetnik, ki je v Brazilijo prispel pred šestimi desetletji. Je uspešen povezovalec slovenskega gospodarstva pa tudi diplomacije z Brazilijo, nekdanji častni konzul Slovenije v Sao Paulu, hkrati pa zaveden član slovenske skupnosti v tej južnoameriški državi in tudi soustanovitelj Zveze Slovencev v Braziliji . V oddaji pa vas bomo seznanili tudi z vsebino razpisa za finančno podporo Slovencem po svetu v letu 2021, ki ga je Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu objavil ob koncu minulega tedna.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

»Kljun čolna je lahkotno zaril v plitvino, odrivajoč zrnca peska na stran.« Tako se začne zgodba, ki bralca prestavi v očarljivi zaliv na obali Mozambika. Na prizorišče prevare, ki to hkrati tudi ni. Se pravi: ali je igranje vloge, ki jo od starega ribiča željno pričakujejo zahodnjaki, prevara ali ne? Ali šele namig na resnično prevaro poudari, nadomesti oziroma razkrinka lažne solze? V nadvse spretnem tkanju pripovedi s premišljeno izbranim besediščem je mogoče videti in občutiti nešteto odtenkov fantastično lepe narave, v nasprotju z njo pa sivo siromašnost protagonistov in široki razpon njihovih čustev. Z zadnjim, odločilnim, stavkom avtor odpre tragično perspektivo, ki zaradi prevare ne bo nikdar drugačna.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.