Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Letos zaznamuje trideset let delovanja. V prvih dneh januarja je izšel dolgo pričakovani novi studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studiih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, ki se nam bosta pridružila na nočnem klepetu. Po poti spominov zasedbe Šukar se bo v spremstvu njene glasbe z gostoma sprehodil Sandi Horvat.

Da dajejo predvsem življenje dnevom in ne nasprotno, vedno poudarijo v nevladnem, neprofitnem Slovenskem društvu hospic, kjer že 25 let skrbijo za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov, hkrati pa tudi zaradi številnih prostovoljcev dajejo oporo svojcem. Predsednica društva Renata Jakob Roban govori o žalovanju kot individualnem procesu ter o odnosu, ki ga imamo do umiranja in smrti. Prostovoljka Monika Glavonjić dodaja izkušnjo, ki jo je pred tremi leti pripeljala do dela z mladimi, pogosto "prezrtimi" žalovalci.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ni malo takih, ki izkoristijo vsako priliko, da bi šli v naravo, na izlet ali samo na krajši sprehod, velikokrat tudi ne glede na to, kakšno je vreme. Samo da so na čistem zraku, obdani z brezskrbnim žvrgolenjem ptic, lazenjem žuželk po travniških cvetlicah, kamni, ki se nastavljajo žgočemu soncu ali deževnimi lužami, ki sramežljivo usihajo. Da bi lahko človek vse to opazil, mora biti sproščen in nikamor se mu ne sme muditi. Ko je takšen, je tudi spravljen s seboj in z življenjem, ki ga živi. V ljudeh, ki jih srečuje, ne vidi slabega, kvečjemu opazi kakšno njihovo nerodnost. Kje se torej človek najbolj spočije ali poživi utrujena duha in telo, če ne prav v naravi? Četudi živi v še tako lepem in udobnem domu, ali obstaja kaj takega, kar bi lahko nadomestilo neopisljivo harmonijo, lepoto in zdravilno moč narave?

Ste se kdaj vprašali zakaj se je tako enostavno sprostiti v naravi in zakaj veliko težje v običajnem socialnem okolju, kjer smo obkroženi z drugimi ljudmi, z betonom, asfaltom, oziroma z vsem mogočim?

Da bi si lahko odgovorili na takšna vprašanja, je potrebno uvideti, kako je narava v svojem harmoničnem sozvočju neštetih raznolikosti in navideznih nasprotij, vedno odprta in vsa na voljo. Tudi takrat, ko se prebujajo njene rušilne moči, človeka dovolj zgodaj opozori, da se lahko umakne na varno. Narava po ničemer ne hlepi, ničesar ne zahteva, nikoli ničesar ne pričakuje in le daje – sebe, takšno, kakršna je. In to prav vsakomur enako, ne izbira med nikomer.

Narava ne ogroža človekovega ega, njegovega ponosa, konceptov ali prepričanj. Narava namreč nima stališč ali mnenj, ničesar ne zagovarja in ničemur ne nasprotuje. Človek lahko v naravi brezskrbno odloži številne ščite, številne maske, za katere je prepričan, da so potrebne, če hoče v vsakdanjem življenju preživeti psihološko oziroma materialno.

Lahko tudi človek sobiva z naravo in predvsem s sočlovekom na podoben način? Zagotovo, a v polni meri šele takrat, ko lahko najprej v miru biva sam s seboj. Tak človek je zdrav in radoživ, bistrega in odprtega duha, v srcu pa osvobojen jeze, ponosa, zamer, sovraštva in podobnih zablod. Njegova življenjska pričakovanja so uravnovešena, tudi v malenkostih vsakdanjega življenja najde veselje. Poglavitne razloge, ki preprečujejo takšno življenjsko držo, je iskati v raztresenosti in zmedenosti uma, pa tudi v nevednosti o tem, da je mogoče, ne glede na okoliščine v katerih se človek nahaja, živeti zadovoljno in umirjeno.

Večkrat kot po navadi v zadnjem obdobju govorimo o odgovornosti. Beseda ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika več pomenov. Lahko jo razumemo kot nalogo, obveznost, kot dolžnost sprejeti sankcije ali dati opravičilo, lahko gre tudi za lastnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve in dolžnosti. In če odrasli z razumevanjem te besede vsaj načeloma ne bi smeli imeti težav, kako jo razumejo najmlajši?

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste med primerjanjem cen na trgovski polici pozorni tudi na t. i. ceno za enoto? Ta je zapisana pod prodajno ceno in pove, kakšna je realna cena določenega izdelka ne glede na velikost embalaže. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so recimo pri pregledu kakovostnih arašidovih namazov ugotovili tudi do 17 evrov razlike v ceni za kilogram.

Epidemija, delo od doma, šola na daljavo so razlogi, da družine preživijo več časa skupaj, kar lahko povzroča tudi težave. Spore v družini, ki še niso prerasli v družinsko nasilje, je mogoče reševati tudi z mediacijo. Ustavljanje gospodarstva in zapiranje storitvenih dejavnosti povzročata ekonomsko in socialno krizo. Kako potekajo in kakšne učinke imajo gospodarske mediacije? V ponedeljek po osmi na Prvem bo naša gostja višja sodnica svetnica in predsednica Društva mediatorjev Slovenije magistrica Gordana Ristin.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Za začetek dneva malce francoskega šarma. Na današnji dan leta 1991 je umrl francoski šansonjer in igralec Yves Montand. Spomnili se ga bomo s skladbo Barbara.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima veliko obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo. Gostje je v studio povabila Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Svet ni soočen samo s pandemijo koronavirusne bolezni. Kot so pokazali nedavni krvavi dogodki v Parizu in Nici, zlasti pa teroristični napad na Dunaju, smo tudi žrtve islamskega terorizma. Pred napadom na Dunaju je Evropo letos pretreslo dvanajst terorističnih napadov. Vse so izvedli posamezniki. Čeprav je odgovornost za streljanje na Dunaju prevzela Islamska država, pa za zdaj ne kaže, da bi bili napadi med seboj povezani, vodeni ali usklajeni z območja nekdanjega kalifata. V oddaji Eppur si muove iščemo odgovore na vprašanja, zakaj islamski terorizem ni mrtev, kako se mu lahko upre mednarodna skupnost, da zaščiti lastne državljane in prepreči morebitna nova krvava dejanja. Oddajo je pripravil Miha Lampreht

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec tedna je kot kaže vendarle prinesel odgovor, kdo bo novi ameriški predsednik. Zdi se, da si je mednarodna skupnost oddahnila. Donald Trump je v mednarodne odnose vnesel veliko nepredvidljivost in neprijetno retoriko. Toda, ali so pričakovanja od Joeja Bidna vendarle prevelika? O tem Špela Novak s kolegi in gosti.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V eni od oddaj Samoumiritev smo že obravnavali pomirjajočo moč koncentracije na nekaj izven našega doživljanja, kar učinkuje pomirjajoče, zaradi preusmerjanja stran od težav, bolečin, neprijetnih izkušenj. Tokrat nam bo prof. dr. Borut Škodlar predstavil vajo koncentracije na prijeten dogodek, s katero se skoncentriramo na eno stvar, pri tem pa uporabimo metodo vizualizacije.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Miška ne mara obrekovanja.
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Svetlana Makarovič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada.

Tokratno oddajo v celoti namenjamo svetovnemu dnevu romskega jezika, ki smo ga obeležili 5. novembra. Skupaj z jezikoslovko, Samanto Baranja, bomo naslovili izzive s katerimi se romski jezik sooča. V zadnjih letih se je zaradi nerazvijanja jezika oblikovala tako imenovana umetna romščina. Kljub temu, da v Evropi živi okoli petnajst milijonov Romov, romščina počasi izumira, saj je mladi v vsakdanjem življenju ne uporabljajo pogosto. Ali bo za ohranitev jezika dovolj zgolj njegovo zapisovanje?

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Četrtkov koncertni večer Womexa 2020. Od Dongyang Gozupa do Madalitso Banda.

Šestega novembra je svoj 60. jubilej praznoval književnik Miran Košuta. Poleg proze piše predvsem literarnozgodovinska besedila, razprave, študije, spremne besede, izvirno glasbo ter besedila za popevke, kabarete in gledališke predstave. Leta 1989 je izdal zbirko kratke proze Rapsodija v treh stavkih.
Za kratko zgodbo Sodar je leta 1993 prejel tretjo nagrado na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija. Je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Njegov avtorski opus obsega dela v slovenščini in italijanščini. Živi v Križu pri Trstu.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.