Novi koronavirus je krepko prekucnil svet na bok. Kroji nam vsakdanje življenje, omejuje stike, prinaša žalost ob izgubi bližnjih in vnaša negotovost zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. A če se zdi, da je ta epidemija nekaj zelo edinstvenega, postane slika drugačna, ko se ozremo v zgodovino. Ne le da so se epidemije kužnih bolezni že dogajale, celo ponavljale so se. Kako so v različnih obdobjih zgodovine naši predniki pojmovali, razumeli in obvladovali epidemije, s kakšnimi strahovi so se soočali in kakšne ukrepe so sprejemali za zajezitev epidemij, o tem bo tekla beseda v nočnem programu nacionalnega radia v noči na ponedeljek. Naš gost bo zgodovinar dr. David Petelin. Na Nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.

Epidemija je razgalila zanemarjanje vprašanja oskrbe starejših v domovih za starejše. Kadrovsko in prostorsko pomanjkanje je že veliko let znano, a vendar se tema glavnima problemoma ne posveča potrebne pozornosti. Domovi za starejše so zdaj postali žarišča okužb, oskrbovanci so najbolj ogroženi. Največ je okuženih in hospitaliziranih prav v njihovih vrstah, žal je med njimi tudi največ umrlih zaradi bolezni covid-19. Ob tem so domovi postali novodobni zapori: stikov starejših s svojci skoraj ni ali so močno oteženi, obiskov ni, marsikje je omejeno celo gibanje znotraj doma - po hodnikih. Vse to vpliva na zdravje oskrbovancev - telesno in duševno. Po drugi strani pa razmere njihove svojce potiskajo v dodatne stiske, bremenijo jih strah, občutki krivde in nemoči. O vsem tem v ponovitvi oddaje Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Darja Groznik.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica rubrika vsak dan odpira prostor ljubiteljski glasbeni kulturi ali pa narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, zgodovinske glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.
V prvi oddaji predstavljamo Blaža Arčinoviča, pevca iz Ljubljane.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Začnem se nemirno presedati, kadar kdo ne neha odgovarjati na klic iz – temu pravim – čvekofona. Razumem in tudi občudujem dejstvo, da nosimo ves svet kar v ta malem žepu. Že običaji telefon se nam je zdel nebeška dobrina, za mobitele bi bili pa pradedki rekli, da so hudičeva iznajdba. V splošnem jih pa ni nihče napovedoval. Veliko veliko pozneje pa je publicist Stane Gabrovšek ugibal, kakšna da bosta Ljubljana in svet čez 20 let. Kar je že zdavnaj minilo in se vse tudi uresničilo, če za nas izvzamemo napoved, da se nam bo glavnina vsega prometa v vse smeri preusmerila pod nebo. A v nabito polnem avtobusu se nisem peljala že najmanj pol stoletja.
Čvekofoni, ti mi gredo zdaj na živce. Za svojega zapravim bore malo, me pa ščiplje radovednost, koliko denarcev se je na račun nateklo nekomu, ki je poklical mojega obiskovalca in sta potem gvooriiilaaaa debele pol ure – za moje pojme o samih nenujnih stvareh.
A gre za nekaj drugega: za vedenje, za bonton. Oprosti, kliči pozneje, sem na obisku, bi morala pojasniti klicana oseba, ne pa natresati še to, kje je zadnje čase hodila in kako naj v napovedi razporedi svoje dohodke, da bi ji nanesli čim manj davka. Nižjo postavko privoščim, netaktnost do obiskanke pa težko odmislim.
Zdaj je vse nadvse pametno. Ne le telefoni, tudi druge naprave in kar cela naselja. A prvo čudo komunikacije na daljavo je imel v naši vasi mnooogo pred drugo svetovno vojno upokojeni železničarski uradnik g. Jurij. Na ušesa je nataknil – reklo se je: detektor – in poslušal bogve kaj. Kar zame, otroka, niti ni bilo povsem nedoumljivo, saj si je na nos natikal tudi monokel, ko se mi je skrivnostna zdela že samo beseda! Pamet je pa, prisegam, pripisoval samo ljudem. Ne detektorju in ne monoklu.
Pred kratkim mi je zaprlo sapo, ko sem slišala prvošolko govoriti o aplikacijah. Končno in zelo pozno sem se zavedla, da stojim ob cestišču, promet pa drvi po veleširokopasovnici mimo. Ja, mimo mene. In sem se potolažila z blagim spominom na pokojno dninarico Mano. Nosila je krilo do tal, jaz pa komaj do kolen in z razporkom ob strani.

Nove Pravljice za lahko jutro v prihodnjih treh tednih prinašajo štiri Andersenove pravljice, ki so leta 2005 nastale za oddajo Lahko noč, otroci in zgoščenko Andersenovih 7. Režirala jih je Irena Glonar, v njih pa nastopajo znana imena iz slovenskega gledališkega sveta. Začeli bomo s prvim delom Cesarjevih novih oblačil.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo sveže dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na kaj ste pozorni, ko kupujete navadne alkalne baterije? Vas prepriča privlačnejša embalaža, uveljavljena blagovna znamka ali na drugi strani nižja cena? Baterije trgovskih verig so po navadi občutno cenejše od znanih znamk, pa so tudi enako zmogljive?

Manj gibanja, več časa, namenjenega kuhanju in blaženje stiske s hrano. Prav zato bo marsikdo, ki ima že sicer težave zaradi odvečnih kilogramov v tem jesensko-zimskem času še pridobil na telesni teži. Ta čas je poseben tudi zato, ker je dostop do specialističnih ambulant za zdravljenje debelosti otežen. O obvladovanju telesne teže svetuje dr. Tina Sentočnik, dr. medicine, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Razvoj tehnologije nam je omogočil, da imamo dostop do stvari, informacij in ljudi dobesedno 24 ur na dan in tudi drugi imajo neomejen dostop do nas. Že s pojavom mobilnikov smo začeli nositi delovna mesta s seboj domov, k prostočasnim dejavnostim in celo na dopust. Prav nobene moči nimamo, da bi preprečili, da bi se službena pošta pojavila v našem nabiralniku v petek zvečer, med koncem tedna ali na prosti dan. Po dveh karantenskih obdobjih dela na domu, ki se je pokazalo za številne poklice kot rešilna bilka, zaradi katere ni bilo treba zapreti pisarn, so nekateri opazili, da doma nikoli ne zaprejo vrat svoje pisarne v dnevni sobi in delajo do poznega večera, drugi pa, da za delo porabijo manj časa in da se je njihova produktivnost povečala. Kako lahko pridemo do tako nasprotujočih si rezultatov? Kolikšen vpliv imajo nanje vodje in kolikšnega zaposleni? K debati o tem fenomenu smo povabili Majo Golob, poslovno coachinjo žensk na vodilnih položajih in njihovih teamov, podjetnico in soustanoviteljico podjetja Spago ter avtorico knjige Ne čakaj na vikend in dr. Damjano Pondelek, soustanoviteljico podjetja Urednica, ki pomaga podjetjem reševati krizne položaje in skrbi tudi za opolnomočenje vodstev pri notranji organizacijski kulturi.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif.

Gostje :
- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev,
- Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Nov dan in nov čas za samoumirjanje. Tokrat bomo naredili malo bolj aktivno vajo, saj se bomo spomnili, kako zelo je gibanje pomembno za naše dobro psihofizično počutje. Z gibanjem krepimo tudi našo odpornost za spopadanje s stresnimi in neugodnimi življenskimi izzivi in močnimi čustvi. Prof. Borut Škodlar nam pove, kako s preprosto gibalno vajo doseči sprostitveni odziv.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

... in se odpravi k babici v Afriko.
Pripoveduje: Boris Kralj.
Napisal: Miloš Macourek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1981.

Enourna oddaja, slišite jo lahko vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati življenje rojakov v sosednjih državah. Z raznovrstno dejavnostjo na izobraževalnem, kulturnem in športnem področju poskušajo številni posamezniki in društva v Furlaniji - Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Porabju, Istri, na Reki, v Gorskem kotarju, Zagrebu in Medžimurju ohraniti in okrepiti slovensko identiteto. Predstavljamo njihove življenjske zgodbe, spremljamo politično, kulturno in glasbeno delovanje ter društveno dejavnost in vam poskušamo približati kraje, na katerih je avtohtona slovenska narodna skupnost pustila pečat.

Poleti je s svojim delom začela delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki je na ministrstvu za notranje zadeve nastala po tem, ko so župani jugovzhodne Slovenije zaradi porasta kriminala med Romi v tem delu države na predsednika vlade naslovili odprto pismo. Do konca novembra je skupina, ki jo sestavljajo predvsem zastopniki ministrstev in ostalih resorjev, pripravila konkretne predloge za sistemske spremembe za reševanje romske problematike, ki jih bo decembra obravnavala vlada. Pripravili so predloge za področje izobraževanja, kriminalne politike in urejanje okolja, zaposlovanja ter socialnih transferjev. Slednji bi se zakonsko uredili tako, da se ne bi več izplačevali v denarni ampak funkcionalni obliki. Za pojasnila in predstavitev predlogov smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve. Gost tokratnih Naših poti bo državni sekretar na notranjem ministrstvu, predsednik delovne skupine za obravnavo romske problematike, Anton Olaj.

Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko o romskem jeziku, v kateri bomo spoznali značilnosti romskega jezika v Bolgariji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Bost – petica Xabija Aburruzage. Glasbeno potovanje baskovskega mojstra harmonike trikitixe, namenjeno razmišljanju o glasbenih izkušnjah s prijatelji od tu in tam, o otroštvu, očetovstvu in tudi o ljubezni do svojega glasbila.

Oscar Wilde je bil zaradi svoje istospolne usmerjenosti v britanski konservativni in nestrpni družbi konec devetnajstega stoletja obsojen na zaporno kazen. Od nje si ni opomogel, so pa preživela njegova literarna besedila, med njimi preprosta pravljica Sebični velikan. Ob 120. obletnici umetnikove smrti (30. novembra 1900 v Parizu) jo bomo predvajali v Literarnem nokturnu.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.