V nočnem programu iz studia Radia Koper voditeljica Jasna Preskar gosti Jadrana Čalijo. Obdelala bosta več tem, še posebno pa sindikalizem. Jadran Čalija je namreč velik del svoje kariere deloval prav na tem področju, tudi v obdobju osamosvajanja in postavljanja novih temeljev. Slišali boste, s kakšnimi izzivi so se takrat spoprijemali sindikalisti in kako so bili pri tem uspešni.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.
Tokrat bomo slišali orkester Mandolina Ljubljana.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kako naj se človek vede v času, ko se izmikajo, spodmikajo številna oporišča, na katera je lahko doslej opiral svoje razmisleke in zlasti svoja življenjska vodila? Po eni strani nam je na voljo do zdaj nevideno bogastvo različnih izbir. Po drugi strani pa smo vse bolj nadzorovani in manipulirani, tudi v svojih izbirah in motivih zanje. Zdi se, da smo se znašli v nerešljivem nasprotju med neznansko svobodo praznih izbir in vse večjim nadzorovanjem. Kako torej ravnati zaradi tega nasprotja. Najprej velja malo globlje pogledati v to nasprotje. Že malo bolj poglobljen uvid nam pokaže, da morda sploh ne gre za kako nasprotje, pač pa za dve strani iste stvarnosti. Namreč za dve strani iste temeljne plehkosti sodobnega življenja in kulture. Bogastvo izbir je po večini bogastvo znotraj potrošniško in medijsko propagiranih in s tem tudi nadzorovanih izbir. Tudi oblike nadzorovanja v glavnem skrbijo zato, da bi ljudje ostali znotraj predvidljivega potrošniškega vedenja. Zato iskanje izhoda iz nasprotja med izbirami in nadzorovanjem ni v tem, da skušamo izigrati mehanizme nadzora, ali v tem, da se umaknemo v svojo zasebnost ali v osamo. Treba je poiskati drugačen zorni kot gledanja na te probleme. Tu nam vsekakor lahko pomaga omrežje medosebnih povezav, s katerimi soustvarjamo in soosmišljamo svoj svet. Ta mreža je sicer lahko krhka, vendar daje smisel našemu življenju in početju. Še več, če se poglobimo v vsestransko povezanost in soodvisnost ljudi, morda lahko uvidimo, da je svoboda predvsem v sposobnosti, da prostovoljno prevzemamo svoj del odgovornosti za to omrežje soodvisnosti, čemur lahko rečemo tudi temeljna pozornost in sočutje do drugih ljudi (pa tudi drugih živih bitij, s katerimi si delimo ta planet). Takšen odnos do sveta nam bo hitro razkril iluzornost praznih obetov svobode in groženj z nesvobodo sodobne potrošniško in medijsko konstruirane družbe.

Fant je princeskim staršem v prejšnjem delu Andersenove pravljice Leteči kovček povedal pravljico o vžigalicah. Ju je navdušil, da mu bosta dovolila poroko s hčerko? In le kako se pravljica konča? Baje ne z besedami "in živela sta srečno do konca svojih dni", kot to velja za mnoge druge pravljice ...

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pred desetletji, ko so bile ženske po večini doma, je bilo veliko poimenovanj za poklice, vezane le na moški spol. Ženske so tako opravljale delo gospodinje, moški pa so bili zdravniki, vozniki, mizarji. Danes ima v slovenskem jeziku večina poklicev obe obliki – tako moško kot žensko. A obstajajo tudi izjeme. Katere so, kako tvorimo ženske oblike in kakšne posebnosti poznajo moške oblike v prihodnjih minutah v naši rubriki Kiks s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Oddajo sta pripravili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.

Zadnji mesec v letu je letos malček drugačen, a mi si vsako soboto skupaj s šolarji pričaramo prijazna jutra. Poslušamo zgodbe in pojemo pesmi. In izvemo, kako preživljate dneve na daljavo naši poslušalci. V teh decembrskih dneh pa lahko tudi ustvarjate, izdelate kakšno voščilnico ali sodelujete v natečaju Notranjskega regijskega parka.

To soboto se nam bodo v studiu oddaje Hudo! po 9.00 pridružili mladi iz Vodic in razmišljali o tem, kako bo koronavirus vplival na izbiro poklicev šolarjev. Bodo izbrali poklice, pri katerih bo več možnosti dela na daljavo? Se bodo v večji meri odločili za take, ki zahtevajo splošno gimnazijo?

Slišali bomo tudi, kako so svojo poklicno pot izbrali znani Slovenci. Poklicali bomo Roka iz skupine Rok"n Band in Ferryja Stepišnika.

Bodite z nami tudi to soboto med 9.00 in 11.00 na Prvem.

Katere platforme z evropskimi filmi konkurirajo Netflixu, Amazonu in drugim najmočnejšim spletnim ponudnikom filmov in serij? Kaj ponuja letošnja spletna izdaja 36. festivala filma LGBT, ki bo potekala med 12. in 20. decembrom? Med drugim bomo razmišljali tudi o filmu Odrske luči Charlesa Chaplina, Sonjo Prosenc pa bomo povprašali o njeni uvrstitvi v Zlati album sklada Eurimages.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Evropske vlade si prizadevajo zajeziti pandemijo, vendar vsak dan padajo črni rekordi žrtev covida 19. Velika Britanija je kot prva država začela množično cepljenje proti koronavirusu, vendar tudi to ne bo rešilo letošnjih božičnih in novoletnih praznikov. V tem duhu Evropska unija rešuje zapleteni vprašanji brexita ter madžarske in poljske blokade finančnega svežnja za okrevanje. Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden pa hiti s sestavljanjem prihodnje administracije.

Nemškega nobelovca Thomasa Manna pri nas kar dobro poznamo. Ker je namreč mož že za življenja veljal za nespornega klasika zahodne književnosti, smo prevode njegovih del dobivali bolj ali manj sproti, brez pregovornega slovenskega večdesetletnega zamudništva. In vendar je očitno, da ni vse Mannovo pisanje na Slovenskem padlo na enako plodna tla; še zlasti njegov zadnji roman, Izpovedi bleferja Felixa Krulla, je dolgo ostajal v senci Buddenbrookovih, Čarobne gore, Smrti v Benetkah in pisateljevih drugih del. A ta relativna brezbrižnost naše bralske javnosti do bržčas najbolj komične stvaritve v Mannovem opusu morda ni bila povsem upravičena in zdaj imamo priložnost za nekakšen popravni izpit; v kontekstu Klasične Beletrine, ambicioznega založniškega projekta, ki naj bi nas v naslednjih letih oskrbel z nizom ali povsem novih ali osveženih prevodov nekaterih ključnih del iz zakladnice svetovnega kanona, je namreč pred nedavnim izšel prav nov prevod »Felixa Krulla«, za katerega je poskrbela Mojca Kranjc. Zakaj si torej Mannov v splošnem le malo znani, pikareskni roman o prenarejevalcu, prevarantu in bleferju zasluži, da ga naposled prištejemo med polnokrvne klasike, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Mojco Kranjc. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dr. David Petelin se je rodil v Ljubljani. Najprej je živel na Prulah in potem v Trnovem, na to je še zlasti ponosen, saj je prek Trnovega odkrival in spoznaval bogato zgodovino Ljubljane in njenih ljudi. Ta mu je dobesedno zlezla pod kožo, in zato raziskuje in opisuje vse od zgodovine mestnega sodstva, zgodovine gostiln, starih stavb, epidemij do zgodovine vodnih virov in poti. Ko se začneš z Davidom pogovarjati, vidiš, da mu je bila zgodovina položena v zibelko. Ima zanimiv priimek Petelin, ki ga najdemo po vsej Sloveniji. Ena veja njegovih prednikov izvira iz Krvave Peči, vasi pod obronki Krima, pod Mokrcem. Ta vas ima bogato zgodovino, in tako so na tem območju našli bronasto sekiro, staro 3.000 let. Poleg tega je ime vasi povezano s turškimi vpadi, saj naj bi se ob nevarnosti domačini zatekli v protiturški tabor okrog romanske cerkve svetega Lenarta. Dekleta iz vasi, ki jim beg v tabor ni uspel, pa so se raje pognala v prepad, kot da bi jih odpeljali v turško sužnost. Zato se je na tistem kraju skalovje obarvalo rdeče in od tod tudi ime vasi Krvava Peč. Druga veja Davidove družine izvira iz vasi Dolinica pri Colu na Primorskem, kjer pa se je njegova babica poročila z dedkom, ki je prišel iz Srbije. Tam so ga kot mladega fantiča zajeli partizani in skupaj z njimi je ob koncu vojne prišel v Slovenijo in tu ostal. Dr. David Petelin je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Tako spopadanje z epidemijo kot rušenje vlade sta doma za zdaj neuspešna. V Evropi pa so vendarle dosegli kompromis o denarju za okrevanje ob zamiku nadzora nad vladavino prava, ne pa tudi o trgovinskem sporazumu z Britanci po njihovem dejanskem odhodu iz povezave čez nekaj tednov. V oddaji poleg tega osvetljujemo ozadje sindikalnih priprav na stavko zaradi minimalne plače, komentiramo diplomatska popotovanja in nato zremo v nebo: najprej zaradi ocene podnebnega ukrepanja pet let po sklenitvi Pariškega sporazuma, nato pa še za planiškimi orli. Kritični pregled tedna z Matejo Železnikar.

Glasbena preobleka je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu je vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec jo bomo živo prenašali iz studia 13; naši gostje bodo zanimivi glasbeniki, s katerimi bomo skupaj priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik oddaje je Andrej Prezelj.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

... sta velika prijatelja …
Pripoveduje: Majda Potokar.
Napisala: Svetlana Makarovič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1975.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 20.00 na Prvem. Tokrat, ob 75-letnici Big Banda RTV Slovenija, koncert glasbe Pata Methenyja v priredbah Boba Curnowa. Dirigent bo Sigi Feigl.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V zgodbah avtorica popisuje pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. Like druži prav to, da jo uporabljajo, zato preživijo poseben čas z različnimi vozniki in sopotniki in doživijo marsikaj. Svetelova jih že v prozi zatiplje pod površjem, opazuje zgoščenost njihovih stanj in razpira premolke med njimi, kar je izvrstno izhodišče za radiofonsko ustvarjanje. V nocojšnji zgodbi v radijski priredbi Kaje Blazinšek mlada ženska, prvoosebni lik, v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico. Vse bolj je jasno, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. S tem ustvarja nenehno napetost, ki do konca ne popusti.

Dramaturginja: Vilma Štritof
Režiserka: Ana Krauthaker
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar

Eva - Miranda Trnjanin
Manuela - Sara Gorše
Katja - Doroteja Nadrah
Klemen - Voranc Boh
Glas iz telefona - Blaž Šef

Traja 9' 50"
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020.

Pred dobrimi desetimi leti smo v radijski studio povabili kar nekaj pesnikov, da so sami brali svoje pesmi. Tako je nastal tudi ta Literarni nokturno. V studio je prišel akademik, pesnik, prevajalec, poslanec, urednik in (med drugim) tudi nekdanji radijec Tone Pavček. Pred sabo je imel liste s pesmimi Dolenjska, Orfejeva pesem, Mati, Večerna pesem in Zorenje večnosti. Tehnik je začel snemati, pesnik, ki je stal, pa se je zazrl nekam daleč, nato pa svoje pesmi izpovedal z značilno in neponovljivo energijo. Oddajo so posneli in zvočno oblikovali Mirko Marinšek, Sonja Strenar in Zmago Frece, z glasbo jo je opremila Maja Bezjak, zrežiral jo je Jože Valentič, uredil pa Marko Golja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča. Vsako soboto ob 23.15 na Prvem.