Enaindvajsetega februarja zaznamujemo mednarodni dan maternega jezika. Njegov glavni pomen je spodbujanje spoštovanja ne le lastnega maternega jezika, temveč tudi maternih jezikov drugih ljudi in kultur, s tem pa tudi ohranjanja večjezičnosti in kulturne raznovrstnosti sveta. Popis prebivalstva iz leta 2002 je pokazal, da na območju Slovenije najdemo več kot petdeset materinščin. »Več jezikov govoriš, več veljaš,« meni gostja Nočnega obiska Samanta Baranja. Jezikoslovka in naravna govorka romskega jezika, ki svoj materni jezik, romščino, raziskuje že več kot deset let. Z nami bo delila še svojo izkušnjo odraščanja v večjezičnem okolju in izzivih, ki jih ta prinaša. Samanto Baranja je na klepet povabil Sandi Horvat.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

»Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« – 1 Jn 3,18.
Zapisane besede je lažje prebrati kot uresničiti. Še posebno takrat, ko sami doživljamo stisko, smo v stresu ali nas prežema katero izmed močnih čustev, kot sta jeza in bolečina. Večjo osebno stisko imamo, težje vidimo sočloveka pred seboj. To ne pomeni, da ljudi okoli sebe ne opazimo. Pomeni, da drugi niso središče našega odločanja. A ljubezen je prav to: da vidimo drugega in se znanj odločimo v dejanju in resnici. Vsak dan. Vsak teden znova. Ljubezen je odločitev, da drugega sprejmemo vase, ga postavimo sebi ob bok.
Naša življenja so nasičena s tekmovanjem, pritiski, pretresi in negotovostmi. Še bolj nas hromijo tehnološka mašila, kot so videoigrice, družbeni mediji, neskončni TV-programi, 24-urne novice in delo na računalniku ali delo od doma, pri katerem ni razmejitve med zasebnim in službenim časom. Vse to poriva človeka na rob in ga spravlja v stisko. Ko so časi težki in zapademo v obup ali se nas polasti strah, ohromimo. Pozabimo na zdrav razum in nismo več v središču svoje osebnosti – našega čistega, iskrenega jaza, ki je nosilec ljubezni. Ustrezna posledica tega je, da tako kot ne vidimo sebe in se ne ljubimo, ne ljubimo drugih v dejanju in resnici.
Uvodne besede ljubezni nas nagovarjajo osebno in kot človeka v odnosu. Janez nas nagovarja, naj ljubimo sebe v dejanju in resnici. Naj bomo iskreni do sebe in si izkazujemo ljubezen v čisti samopodobi. Janez nas kliče, da se sprejmemo in se kot bitje ljubezni izkažemo v dejanju in resnici. Prav tako pa nas poziva, da ljubimo soljudi take, kot so. Da jih sprejemamo v njihovi drugačnosti in enkratnosti, četudi je ta daleč od naše resnice. Janez nam pravi, naj bomo praktični in aktivni. Vsak dan. Vsak teden. Z velikimi in majhnimi dejanji.
Veliko je poti izkazovanja ljubezni. Zato ni vprašanje, katera je prava. Katero koli že uberemo, pomembno je, da po njej stopamo pogumno. Zato ljubimo sebe vsak dan v dejanju in resnici, ne glede na to, kaj nam življenje prinaša. Prav tako ljubimo druge vsak dan, ne glede na to, kakšni so, saj je naša naloga, da dajemo ljubezen.

Jutra na Prvem bodo tudi v naslednjih dneh obarvana s pravljico za najmlajše. Vse do sobote bomo vstopali v gozd, ki je skrit pred ljudmi in namenjen le svetu živali, v čudoviti domišljijski zgodbi pisateljice Svetlane Makarovič Lisjaček v Luninem gozdu. Ta je prvič izšla v knjižni obliki leta 1976, vanjo pa se je zatekel lisjaček, ki še ne ve, ali je vse to res ali so le sanje? Prisluhnimo četrtemu delu zgodbe v interpretaciji igralke Polone Juh.

Posneto v studiih Radia Slovenija 2019.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujmo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.

Dokazilo o prebolelem covidu, hitro testiranje, karantena ob prihodu in vrnitvi, morebitna uvedba cepilnih potnih listov. To je nova realnost potovanj, ki jih slovenska konzularna služba ta hip sicer odsvetuje, a turizem se kljub pandemiji počasi prebuja. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o nujnih ali nenujnih poteh v tujino odgovarjal Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovenijo bo zajel manjši investicijski in gradbeni val, če bo naša država v prihodnjih nekaj letih uspešno črpala evropski denar za okrevanje. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo projektant pri stavbah oziroma kdo bo vodja projekta – to je tisti, ki poveže različne stroke in pridobi gradbeno dovoljenje? Arhitekti nasprotujejo poskusu Ministrstva za okolje in prostor, ki želi z novim gradbenim zakonom to vlogo v večji meri prepustiti inženirjem. Med arhitekti in inženirji se je razvnela intenzivna debata o njihovih vlogah, znanju in posledicah za arhitekturno krajino, če bo vodja projekta za stavbe katerikoli inženir. Inženirsko in arhitekturno stroko bomo soočili v Studiu ob 17ih. Voditeljica Maja Derčar
Gostje:
• Janez Lajovic, arhitekt, Ab Biro
• Mag. Barbara Škraba Flis, generalna sekretarka Inženirske zbornice IZS;
• Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor ZAPS;
• Boris Matić, arhitekt, partner v biroju Scapelab,
• Andrej Pogačnik, direktor inženirskega podjetja Elea IC.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "Umirite se!". Ampak kako lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja, sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in notranji mir ter ravnovesje.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Prijateljstvo je najboljše zdravilo za vse bolezni in težave.
Pripoveduje: Helena Peršuh.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.

Dobršen del oddaje zadnje februarske oddaje bomo namenili spoznavanju in krepitvi imunskega sistema. Ta je za slehernega posameznika v zimskih časih še kako pomemben. Kakšna je vloga imunskega sistema v tem obdobju, in še posebej sedaj, ko na svoje zdravje zaradi razglašene epidemije pazimo bolj kot po navadi? Odgovore bo z nami delil mag. far., Bojan Madjar. 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. To bo tudi tema rubrike o romskem jeziku, v kateri bomo skupaj s Samanto Baranja preverili koliko maternih jezikov poznamo v Sloveniji ter kako pomembno je, da otrok pri učenju drugega jezika najprej obvlada materni jezik.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Glasba z zvonikov flandrijske folkfuzijske skupine WÖR. WÖR na albumu About Towers interpretirajo izključno melodije, ki so jih našli v dve in pol stoletji starih zapisih mojstrov kariljona.

Triindvajsetega februarja pred točno 200 leti je v Rimu umrl angleški pesnik John Keats. Dopolnil je le petindvajset let, ko je podlegel tuberkulozi. Čeprav je objavil samo 55 pesmi, je njegov pesniški jezik tako močan in vpliven, da ga literarna zgodovina šteje za enega najpomembnejših predstavnikov angleške romantike. Še posebej znamenitih je njegovih šest ód, za katere je značilno intenzivno čutno podobje. Nastajale so leta 1819; med njimi sta tudi Oda slavcu in Oda grški žari, ki ju lahko v prevodu Andreja Arka in v interpretaciji Pavleta Ravnohriba slišite v tokratnem Literarnem nokturnu.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.