Drage poslušalke, dragi poslušalci! V ozvezdju naših ilustratork in ilustratorjev je zvezda Marte Bártolj že nekaj let stalnica, v zadnjem času pa tudi zvezda, ki sveti še posebno svetlo. Izidi knjig in slikanic z njenim imenom na naslovnicah se namreč vrstijo kot po tekočem traku, k sodelovanju jo vabijo tudi naši najbolj brani pisatelji in pisateljice in njene ilustracije na prodajnih in drugih razstavah hitro najdejo kupce. V oddajo Razkošje v glavi, katere ponovitev bomo poslušali, je ilustratorko Marto Bártolj povabil Dušan Berne.

Naša dežela ponuja nešteto zanimivih krajev in skritih kotičkov, v katerih se prepletata naravna in kulturna dediščina. Tako je tudi v mali vasi Cerovo, ki leži v občini Grosuplje blizu Turjaka. Kraj se ponaša z zanimivo zgodovino, tematsko potjo Po sledeh vodomca in z zavarovanim delom te naravoslovne učne poti, Vodomčevim gajem. Pot Po sledeh vodomca ponuja nova doživetja in odkriva skrite poti za ohranitev narave in njenih prebivalcev. Ljubitelje narave in pohodništva vodi od vasi Cerôvo proti Logu pod Cerôvim, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tam naprej se dviguje po kraškem gozdnem terenu do Županove jame. Nadaljuje se proti enemu redkih ohranjenih protiturških taborov, Taboru Cerôvo. Od tam se spusti nazaj proti vasi Cerôvo. Celotna trasa krožne učne poti je dolga 5,2 km, lahko pa prehodite tudi manjši krog, tako da se v Podlômu odpravite po poti, ki pelje na Cerôvo. Opremljena je z usmerjevalnimi ter tremi informacijskimi tablami, na katerih je predstavljena panoramska karta območja. Prva informacijska tabla je postavljena v vaškem jedru na Cerôvem. Namen in ključni cilj projekta razširitve naravoslovne učne poti, ki se začenja v Logu pod vasjo Cerôvo, je ozaveščanje in izobraževanje ljudi vseh starosti o ohranjanju in pomenu biotske raznovrstnosti ter odnosu človeka do narave. V sklopu učne poti organizirajo različne delavnice, seminarje in vodene oglede, s katerimi se krepita spoštovanje in zdrav odnos do narave. Pot Vodomčev gaj in druge zanimivosti bomo spoznali v Nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič. Poslušali bomo ponovitev.

Pesniško obarvano torkovo noč bomo nadaljevali tudi v ponovitvi oddaje dokumentaro-feljtonskega uredništva Sledi časa. Marko Radmilovič nam v njej predstavlja ne ravno običajno tehniko pesnjenja: pisanje poezije v domačem jeziku, da ne rečemo narečju. Oddaja nosi naslov Savinjčanke.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Eden najtežjih izzivov vere je videti v nemoči vrata v Evangelij. V obdobju, ki omalovažuje ta občutek, nas Govor na gori nagovarja na prav poseben način. Tam je posameznikova nemoč, upovedena s podobami ubogih po duhu, lačnih, žejnih, žalostnih, preganjanih in krotkih, povzdignjena v privilegirano mesto vstopa v Božje kraljestvo. Zavest o lastni nemoči nas razpira za resnico človekovega obstoja, ki ga zaznamujeta podarjenost (v rojstvo) in odvzetost (v smrt). V tem spoznanju so odpravljene številne razlike med nami, poglobi pa se bližina, ki jo prikliče naša skupna usoda. Stene naše samovšečnosti se zrušijo, da zmoremo uzreti drugega.

Poljski pesnik Tadeusz Rózewicz v pesmi Videl sem Ga upesnjuje to misel s podobo berača, ki mimoidočega izzove in v njem vzbudi nelagodje ob slutnji presežnega.

***

Videl sem Ga


spal je na klopi
z glavo položeno
na plastično vrečko

plašč na njem je bil škrlaten
podoben stari krpi za čevlje

na glavi je imel kapo z naušniki
na rokah vijoličaste rokavice
iz katerih je štrlel prst
kazalec in tisti drugi
(pozabil sem kako se mu reče)

videl sem ga v parku

med golimi drevesi
privezanimi h količku
pločevinko od piva
in vložkom obešenim
na šipkov grm

oblečen v tri puloverje
črnega belega in zelenega
(ampak vsi so zbledeli)
je spal mirno kakor otrok

začutil sem v svojem srcu
(nisem pomislil ampak začutil)
da je to Jezusov
namestnik na zemlji

mogoče pa celo sam Sin Človekov

hotel sem se ga dotakniti
in ga vprašati
ali si ti Peter?

toda zgrabila me je
velika zadrega
in onemel sem

obraz je imel pogreznjen
v kosme rdeče brade

hotel sem ga zbuditi
in ga še enkrat vprašati
kaj je resnica

sklonil sem se nadenj
in zavohal slabo sapo
iz ustne votline

pa vendar mi je nekaj pravilo
da je to Sin Človekov

odprl je oči
in me pogledal

spoznal sem da ve vse

odhajal sem zmeden
oddaljeval sem se
bežal

doma sem si umil roke

Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstajajo roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najproduktivnejši dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V teh minutah bomo v rubriki Drugi pogled zavili v Kolumbijo z dvema sogovornikoma, mladima glasbenikoma, ki sestavljala duo Zuluk. Juan Zuleta in David Mosquera sta pred kratkim v Sloveniji posnela že drugo pesem z naslovom Souvenir – Spominček – in zanjo pripravila tudi prav poseben videospot. Pesem bomo po pogovoru tudi slišali, še prej pa poslušajmo Kolumbijca, s katerima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Preživnino prejemajo otroci in mladostniki, kadar starši ne živijo skupaj. Kako je določena njena višina? Katere spremenjene okoliščine pri upravičencu do preživnine in preživninskem zavezancu vplivajo na višino preživnine? Kaj je nadomestilo preživnine in kakšen je postopek za izterjavo? Na vprašanja bo odgovarjala odvetnica Nina Radulovič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Dobra štiri desetletja po odločitvi, da konča obdobje izolacionizma in se odpre svetu, je Kitajska danes gospodarska velesila najvišjega ranga. Upravičeno jo štejemo za proizvodno velesilo – zdaj tudi že visokotehnoloških izdelkov -, je ogromno tržišče, vse bolj pa so pomembna tudi kitajska vlaganja po svetu. To svojo moč nesramežljivo uporablja tako za uveljavljanje svojih gospodarskih interesov kot tudi za to, da nadležne kritike na račun njenega ravnanja na področju človekovih pravic - od vseprisotne cenzure do sistematičnega zatiranja etničnih manjšin, - druge države ne bi slučajno prevedle v ekonomske ali diplomatske protiukrepe. Tako prav zdaj opozarja Evropsko unijo, da naj nikar ne sledi zgledu Združenih držav Amerike, Kanade in Nizozemske, ki so kitajsko ravnanje z Ujguri v pokrajini Xinjiang označile za genocid.

Kritik na račun grobih kršitev človekovih pravic se Kitajska brani z argumentiranjem, da nima nobena država, še najmanj pa sedanje in nekdanje velesile, na tem področju tako vzornega spričevala, da bi smela Kitajski očitati njene prijeme. Da naj se, skratka, zahodne države raje lotijo temeljitega pometanja pred lastnim pragom, če so jim človekove pravice resnično tako pomembne, kot trdijo, kitajske notranje zadeve pa naj pustijo pri miru.

A neizpodbitno dejstvo je, da imajo svetovne velesile - v dobrem in slabem - vpliv, ki seže daleč onkraj njihovih domačih pragov, vpliv, ki v pomembni meri določa, v kakšnem svetu bomo živeli, pa čeprav živimo na drugem koncu planeta. Zato so prijemi, ki jih Kitajska uporablja za zasledovanje svojih ciljev danes, še kako relevantni za razumevanje, kakšno paleto odtenkov utegne ta azijska velesila dodati 21. stoletju. Prav na mestih, kjer skuša vladajoča Komunistična partija Kitajske povečati svojo moč in nadzor, se najjasneje kažejo pristopi in strategije, ki se kitajskemu vodstvu zdijo najustreznejši za oblikovanje družbe v skladu z njeno vizijo.

V tokratni Intelekti bomo tako skušali nekoliko osvetliti dogajanje oziroma ravnanje kitajskih oblasti na treh med seboj zelo različnih, a za Kitajsko zelo ključnih strateških območjih, v Hong Kongu, v odnosu do Tajvana in v Xinjiangu. Pri tem nam bosta v pomoč predavateljici na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, sinologinja in vodja Centra za tajvanske študije dr. Saša Istenič Kotar ter sinologinja in antropologinja dr. Maja Veselič.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Živo v studiu 13 bodo nastopili Primož Vidovič, Samo Ivačič, Matjaž Balažic, Luka Herman Gaiser in Timi Krajnc.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske, vprašanje izstopa iz premoga je neločljivo povezano z usodo več podjetij s področja energetike. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Posledice in rešitve predstavljajo:
Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo
Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila
Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje
Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ste že videli, slona, ki se zjutraj s kolesom in s šolsko torbo na ramenih pelje v šolo?
Pripoveduje: Damjana Grašič.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Leto je že minilo, odkar naši kulturni domovi in drugi društveni prostori samevajo. Epidemija je zavrla delovanje folklornih društev, ki so v Sloveniji po večini nosilci ljudske kulture, saj v svojih vrstah združujejo plesne, godčevske in pevske skupine. Ta skrbijo, da se naša dediščina oživljena pretaka in prenaša naprej.

Prejšnje leto je presenetilo vse – nekatere je zmotilo med načrtovanjem koncerta ob veliki obletnici, druge ob snemanju zgoščenk, spet tretje ob organizaciji novih dogodkov. Sprva so obmirovali, potem pa hitro ugotovili, da se da marsikaj storiti tudi tako, na daljavo.

Vse dogajanje so budno spremljali in spodbujali tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Govorili smo z nekdanjo in zdajšnjo producentko Anjo Cizel in Tjašo Ferenc Trampuš.

Tudi skupine smo povprašali o njihovem delu v karanteni in načrtih za letos. Pred mikrofon so stopili: Tadej Zadravec, predsednik Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Saša Krajnc, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent Maribor, Anja Cizel, umetniški vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca, Primož Urbančič, umetniški vodja Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Tadej Fink, umetniški vodja Folklorne skupine Dragatuš in Mojca Mravinec, vodja mladinske tamburaške skupine KUD Otona Župančiča Vinica.

Zgodba nesrečne gospe, ki ji druga ženska zapeljuje moža in s tem postopoma jemlje življenje, je ena najznamenitejših tem starega japonskega gledališča nô. Mišima jo je s svojo izjemno literarno senzibilnostjo postavil v naš čas in ustvaril zanimivo transformacijo stare, skoraj mitološke snovi ter enkratno umetnino.

Prevajalka je bila Katarina Bogataj Gradišnik,
dramaturg Borut Trekman,
režiser Hinko Košak,
tonska mojstrica Metka Rojc,
avtor izvirne glasbe pa Urban Koder.

Jasuko igra Iva Zupančič,
Hikaru je Boris Juh,
Aoi Mojca Ribič
Bolniška sestra pa Jožica Avbelj.

Igra traja 29 minut in 44 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 1977.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo posvečamo skladatelju Janezu Gregorcu.

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja, Galwaya Kinnella, velja za kultno delo. Vedno znova jo interpretirajo, vsakič malo drugače. Branje bi lahko razdelili na dve skupini: tisto, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidi prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti, in tisto, ki je prepričana, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Pesnitev je prevedla Tina Kozin.