Slovenski gozdovi, ki jih mnogi imenujejo tudi naša pljuča, so dostopni za vse saj se lahko po njih prosto sprehajamo, rekreiramo in podobno. Vendar pa se od časa do časa pojavijo razmišljanja predvsem zasebnih lastnikov gozdov, da bi morali tako prosto gibanje omejiti. Za obiskovalci ostajajo kupi smeti, uničeno drevje in pomendrani gozdni sadeži in rastline. Jože Prah meni, da smo lahko izjemno veseli, da imamo to civilizacijsko normo, prost vstop v naravo. Današnji čas tudi ni naklonjen prostovoljstvu, čeprav prav to področje da krila najrazličnejšim področjem življenja in razvoja naše družbe, meni Jože Prah. Pred leti je sodeloval pri nastajanju smernic razvoja naše države med leti 2020 in 2050. Te usmeritve so popolnoma drugačne od tega, kar danes počnemo in zato smo dosegli neko razvojno dno, kar pa je po svoje pozitivno, saj nas bo to odbilo od tega dna in nas usmerilo v razvoj. Tega pa vidi v treh stebrih naše družbe, ki bo prepoznala vrednost narave in njenih podsistemov, vodo in turizem. V ospredju pa mora biti prostovoljstvo, povezanost ljudi in čutenje, ne pa nenehno hlepenje po dobičku. Tako pravi Jože Prah, ki je gost v oddaji Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.

Fundus je bogastvo gledališča., je njegova zgodovina in prihodnost. Je prostor, v katerem stari, nekoč že uporabljeni kosi dobijo priložnost, da posodobljeni spet zasijejo na odru, in je prostor, v katerem kostumografi iščejo navdih za kreiranje popolnoma novih kostumov. Darja Pograjc vas v oddaji Sledi časa danes torej pelje v zakulisje Slovenskega narodnega gledališča Maribor - v prostore, ki jih obiskovalci pravzaprav nikoli ne vidijo. Tam, med kostumi neskončnih velikosti, oblik in barv, se namreč skrivajo resnične »sledi časa«.

Nedeljska reportaža nas vodi v Malečnik. V kraj, stisnjen med staro strugo reke Drave in bližnje vinorodne gorice. Ob velikonočnem času sredi pandemijske vihre, je tudi tam praznično vzdušje pokvarjeno in Marko Radmilovič je za las še ujel mojstra jasličarja Dušana Knehtla, ki je v farni cerkvi pospravljal jaslice. Toda počakajte trenutek; jaslice, Velika noč in pandemija? Je vse to mogoče stlačiti v eno samo reportažo? Če Nedeljska reportaža nosi naslov Pasijonske jaslice, potem je odgovor pritrdilen. Poslušali bomo ponovitev oddaje.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Velikonočna pot je čudna, nelogična pot. Logično je, da človek hodi proti grobu. Umrljiv je. Slaboten. Greši. In logično je, da grehu sledi obsodba in obsodbi kazen. In smrt. Vse to je logično in tega smo vajeni. Velika noč pa ni logična. Velika noč je obrnila človeško logiko na glavo. Vse je drugače. Človekova pot se z njo obrne. To ni več pot proti grobu, ampak pot ven, iz groba. Znotraj greha ni več obsodbe, temveč odpuščanje, in znotraj groba ni smrti, ampak življenje. In vzrok za ta obrat je prazen grob.
Grob je prazen!
Ta novica ni kar tako. Ta praznina je šokantna in škandalozna. Ta prazni grob namreč ni le Kristusov grob. Ta prazni grob je vsak človeški grob, moj in tvoj grob, moj greh, moja krivda, moje zlo, moja hudobija, vsaka moja smrt je prazna. Nikogar ni tam. To je šokantno. Ker bi nekako še sprejeli, da je Kristus vstal. A da smo z njim iz svoje smrti vstali tudi mi, da smo z njegovim vstajenjem osvobojeni smrti in greha tudi mi, tega pa ne moremo dojeti. Tako vendar ne gre. Logično je, da vstane Bog. Ni pa logično, da vstane človek. Ne moremo kar živeti, kakor da je naša preteklost z vsemi bremeni vred nekaj, česar ni več. Ne moremo kar biti svobodni, ne moremo je odnesti brez kazni. Ne moremo kar zapustiti svojih bremen. Saj v človeku ne more kar oživeti tisto, kar je ubil. Saj ne more kar umreti tisto, kar je v meni hudega. Ne more, ni logično.
Velika noč je nelogična. Pa je resnična. In resnična je tudi moja, ne le Kristusova velika noč. Ker je bil Kristus resnično pokopan tja, kamor sem bil s svojim grehom pokopan jaz sam. In ker je Kristus resnično vstal prav iz tega, kar je bila moja smrt. »S krstom smo bili namreč skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.« (Rim 6,4-5)
Ljubezen je pač močnejša od greha. Tako je sredi vsakega mojega greha, znotraj vsake moje smrti že vstali Kristus. Ne šele nekoč, ampak danes, zdaj, v tem trenutku vstaja in me odrešuje. V točno tistem grobu, ki ga najtežje prenesem, točno tam, v moji najgloblji temi vstaja in živi, da bi tako živel tudi jaz. Ker živimo od ljubljenosti, ki ne pozna nobene meje.
To je razlog velikonočnega veselja. A ravno zato je velika noč tudi težka stvar. Težko je verjeti vanjo, ker je vse tako nelogično, ker nam ves svet in vse naše življenje govori, da to pač ne more biti res. Zato mora vsak od nas danes narediti to pot, mora iti vsak do svojega groba in stopiti vanj. Tam bo našel povoje in prtič, znamenje ljubezni do konca. Kdor bo verjel vanjo, ta bo doživel tudi svojo veliko noč. Svoje veselje. Svojo pomlad. Ker bo začel živeti nelogično.

»Ko sem ga spoznala, je med nama preskočila iskrica!« je stavek ob katerem verjetno nihče ne pomisli na statično elektriko. Je pa danes gotovo pravi čas, da povem kaj več o tem pojavu – statična elektrika je namreč pogostejša pozimi. Zato danes (v tem zasneženem dnevu) pazite, da vas ne strese. Torkov kviz o statični elektriki!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Mila oz. Emilia Dębska je pred več kot desetletjem Varšavo zamenjala za dom v Sloveniji. Videli in slišali ste jo lahko v nekaterih naših televizijskih oddajah. S pesmijo Svoboda se je predstavila tudi na EMI. Zaradi dela živi malo v Sloveniji, malo na Poljskem. Čas epidemije pa večinoma preživlja v rodni državi in tja jo je poklicala tudi Andreja Gradišar.

Telesna nedejavnost in sedeč življenjski slog sta dejavnika tveganja za naše zdravje. Dolgotrajna in prisilna drža lahko vodi do bolečin in motenj, nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb. Kaj priporočajo strokovnjaki za preprečevanje posledic čezmernega sedenja? Gostja Andrea Backović Juričan, višja fizioterapevtka in diplomirana delovna terapevtka ter nacionalna promotorka zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Medtem ko že vemo, da bo letošnje nacionalno preverjanje znanje v 6. in 9. razredih osnovnih šol potekalo klasično - v pisni obliki in na šoli, pa je glede poteka poklicne in splošne mature več nejasnosti. Prvi del splošne mature – maturitetni esej – maturanti pišejo že čez mesec dni, nekaj vsebinskih prilagoditev pa je že znanih. Kakšne so spremembe splošne in poklicne mature, kako bosta potekali, če se epidemija ne bo umirili, in kaj bo z dijaki, ki se je zaradi zdravstvenih razlogov ne bodo mogli udeležiti? Kakšne težave imajo pri organizaciji pouka in urnika maturitetnih predmetov šole? Ali so rezultati lanske mature pokazali slabše znanje dijakov in kakšna so pričakovanja kakovosti znanja letošnje generacije maturantov? O tem v oddaji Intelekta.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

Državo je dopoldne zajelo zimsko vreme s sneženjem, ki je povzroča tudi več nevšečnosti v prometu. Najhuje je bilo na Notranjskem in Primorskem. Pristojni zato opozarjajo, naj se vozniki na pot odpravijo samo, če je nujno, in z zimsko opremo.

Ostale teme:
- Predstavnik Evropske agencije za zdravila potrdil povezavo med cepivom AstraZenece in krvnimi strdki
- Dve pobudi za referendum o noveli zakona o vodah vloženi v državni zbor
- Policisti v povezavi z umorom 77-letnika z Grosuplja prijeli štiri osumljence
- Popoldne bo sneženje ponehalo, jutri še možnost snežnih ploh in nevarnost pozebe

Drugi poudarki:
Kako poteka cepljenje na Celjskem in Mariborskem?
Lastnik Krvavca poziva vlado, naj odobri odprtje smučišč že ta konec tedna
Kako mlade navdušiti za deficitarne poklice, kot je varilec?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Napadi na novinarje in novinarke se v zadnjem letu stopnjujejo. Vrstijo se pritiski, grožnje, žalitve, napadi na ugled in dostojanstvo, spletno ustrahovanje. Vse več je sovražnega govora, ki prihaja s strani vidnih predstavnikov družbe in oblasti, vse z namenom utišanja novinarjev in zmanjšanja njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Kot kažejo izsledki raziskave Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Na slabšanje razmer pa vse bolj opozarjajo tudi mednarodne organizacije in evropski parlament.

O razlogih in rešitvah voditeljica Martina Tita Mayer in gostje: Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, novinarka TV Slovenija Evgenija Carl, Brankica Petković iz Mirovnega inštituta in novinar Družine Bogomir Štefanič.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nekega dne je Kukavček pozabil na kukanje.
Pravljico pripoveduje Nina Valič.
Napisala jo je Becky Bloom.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2006.

Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar,
kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar.
Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar.

Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v naš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko.

Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.

S šesto in s tem zadnjo premiero radijske igre slovenske avtorice Tjaše Mislej se končuje cikel premier z naslovom Obrazi migracij, ki so bile na sporedu Prvega ob sobotah zvečer. Zadnja igra je dolga, zato smo jo uvrstili v torkov termin, ob njej pa boste lahko slišali še pogovor z Boštjanom Videmškom. Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko iz Evrope je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, na kateri po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo, da bodo lahko začeli pot v osrčje Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke.

Dramaturginja je Vilma Štritof,
režiser Alen Jelen,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič.

Ano igra Arna Hadžialjević,
Saido Maša Grošelj,
Natakar je Aleš Kranjec,
Novinarka Alja Kapun,
Premier Danijel Malalan,
Evropska poslanka Gaja Višnar,
Evropski poslanec Alen Jelen,
Starejši turist pa Niko Goršič.

Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen in Niko Goršič.

Igra traja 19 minut in 11 sekund.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

Ameriški pesnik kitajskega rodu Timothy Liu se je rodil leta 1965 v Kaliforniji. Do zdaj je objavil že devet pesniških zbirk. V slovenščini lahko beremo njegovo izbrano poezijo v knjigi z naslovom Vox Angelica. Tak je tudi naslov njegovega prvenca iz leta 1992, za katerega je prejel nagrado Norme Faber. Podeljuje jo Ameriško pesniško združenje. Timothy Liu je pesnik, čigar poezija podaja najbolj grobe resnice o medsebojni prepletenosti telesa in duha. To mu uspeva predvsem z natančnim in sugestivnim ubesedovanjem. Prevod: Tone Škrjanec.