To noč bomo namenili nekaterim pevcem francoskega šansona, ki so bili stalnica pariških odrov 50-ih let, nekateri pa tudi že prejšnjega ali še naslednjih desetletij, in so pomembno sooblikovali podobo te zvrsti: morda ne toliko z velikanskim lastnim opusom, saj je bila takrat navada, da so številni šansonjerji peli iste pesmi, ki so bile pač železni repertoar časa, ampak z individualno interpretacijo, ki jim je zagotovila mesto v zgodovinskem spominu. Peli nam bodo Yvette Giraud, Robert Lamoureux, Les Quatre Barbus, Renée Lebas, Mick Micheyl, Jacques Dutailly, Marie-José, Jean Marcel Bretonniere, Jacqueline François, Lina Margy, Armand Mestral, Georges Guétary, Zizi Jeanmarie, Jacques Pills, Germaine Montero, Michele Arnaud, John William, Jean Constantin. Povedali bomo kaj o njihovem življenju in glasbeni poti, predvsem pa bomo predstavili šansone, ki so jih poustvarjali, tudi s prevodi besedil. Med šansone vas bo popeljal Miha Zor.

Kako pomemben je odnos do sebe, nam je povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Soočenje s svojo lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja je delila v pogovoru z Lucijo Fatur.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno ob pomoči sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Nepredvidljivi časi, hitro spreminjanje ukrepov in omejevanje pravic v nas vnašajo nemir. Veliko je različnih mnenj, vsak je prepričan o svojem prav, iz dneva v dan se povečuje nestrpnost. Tudi rimski cesar Mark Avrelij iz 2. stol. se v sedmi knjigi svojih dnevniških zapisov in filozofskih premislekov sprašuje, kako naj človek živi v skupnosti tako različno mislečih posameznikov. Pri tem izhaja iz stoiške predpostavke, da smo ljudje del skupne celote in neločljivo povezani med sabo. To dalje pomeni, da imajo dejanja medsebojen vpliv: če delujemo v skupno dobro, delujemo tudi sebi v prid in narobe: vsa naša nepremišljena dejanja bodo pustila posledice v širši skupnosti.
V primeru nesoglasij in krivic zato Mark Avrelij ne verjame, da bomo z nasiljem in neprijaznostjo stvari kakor koli izboljšali, ampak priporoča blagohotnost. Naroča nam, naj se pogosto spominjamo, da so tisti, ki nam povzročijo nekaj slabega, enakega rodu kot mi sami – da smo torej vsi del istega sveta, da dihamo isti zrak, da enako živimo in enako umremo. V luči večnosti in človeške minljivosti pa so storjene krivice nepomembne in bomo nanje slej kot prej tudi pozabili. Dalje nas opozarja, da ljudje »delajo nápake iz nevednosti in zoper svojo voljo«, saj pogosto storijo kaj ponesreči, zaradi napačnih predpostavk ali pa njihovim dejanjem sledijo posledice, ki si jih pravzaprav niso želeli. Takole v nadaljevanju razmišlja filozof: »Kadar se kdo nad teboj spozabi, se takoj vprašaj, kakšno mišljenje ima o dobrem in hudem, da je mogel grešiti. Kajti če boš to ugotovil, se ti bo zasmilil in se ne boš ne čudil ne jezil: saj imaš mogoče sam o dobrem in hudem enako ali podobno naziranje. V tem primeru mu je treba torej odpustiti. Če pa se tvoj nazor o nravstvenih dobrinah ne sklada z njegovim, ti bo blagohotnost do njega, ki se moti, še tem lažja.«
V razmislek nam daje tudi naslednje: po stoiškem nazoru dejanje ni dobro ali slabo sámo po sebi, ampak smo mi tisti, ki ga kot takega dojemamo – od nas samih je torej odvisno, ali bomo sočloveka oklicali za krivičneža ali ne in s tem dopustili, da nas prizadene. Vpliv na nas bo imel le, če mu bomo to dovolili, zato nas Mark Avrelij opominja, da je moč pravzaprav v naših rokah. »Tvoja vladajoča razumska sila v tebi po njegovem prestopku ni slabša, kot je bila prej,« zapiše v svojih premišljevanjih. Če nam nekdo stori krivico, s tem kvari le samega sebe, ne pa tudi nas, in prav blagohotnost mu bo pokazala, da zmoremo svojo moralno držo kljub krivicam ohranjati neoporečno.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Velika aprilska pozeba je prizadela predvsem cvetoče sadne vrste. Kako pa je mraz vplival na razvoj čebeljih družin, ko so čebele že začenjale izletavati na pašo? Na kaj morajo biti čebelarji pozorni pri spomladanski oskrbi čebel? V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja poslušalcev odgovarjal Vlado Auguštin, specialist svetovalec za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Uresničitev želje, imeti in skrbeti za malo bitje, za otroka, ga obkrožiti z vso starševsko skrbjo in srečo, je včasih povezana z zelo ovinkasto potjo. Alenka Planinc Rozman in Igor Rozman sta svojo zgodbo predstavila v knjigi Srce bije v dvojini. Posvojitev dvojčkov v Gvineji Bissau je zgodba s srečnim koncem, a polna nepredvidljivih okoliščin. Afriška dvojčka sta tu, v Sloveniji. Alenka in Igor pa sta srečna starša.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Že prejšnji petek smo rubriko Prvi na maturi namenili angleščini na splošni maturi in opozorili na letošnje novosti ter med drugim govorili o tem, kako se dobro pripraviti na slušno razumevanje pri izpitu ter na ustni del izpita. V naslednjih minutah pa se bomo osredinili na pisna sestavka, ki čakata pri angleščini na maturante. Kaj vse ocenjevalci ocenjujejo pri tem delu, zakaj je pomemben osnutek, kako naj si porazdelijo čas pisanja in s čim lahko kandidati navdušijo ocenjevalce – o vsem tem se je Tadeja Bizilj pogovarjala z Liso Mislej Vončina, magistro profesorico angleščine in ustanoviteljico spletne platforme Razturi na maturi.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi vsebinski poudarki:
Prijav za cepljenje maturantov manj od pričakovanj
Stiske študentov se vse bolj poglabljajo
Gospodarski velikani na Idrijsko - Cerkljanskem težko najdejo nove delavce
V Novem mestu podpis pogodbe za graditev regijskega obrata za obdelavo odpadkov
Vodovod v občini Sveti Jurij ob Ščavnici že drugič onesnažen z naftnimi derivati

Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante četrtega maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Razmerja med generacijami, obvezno delo pa tudi roman Konje krast norveškega avtorja Pera Pettersona. V tokratni oddaji več o delu, glavnih osebah, odnosih, tematiki in primerjavi z Vojnovićevim romanom Figa, pa tudi o tem, kako napisati dober esej in kako se lahko kandidati izognejo najpogostejšim napakam pri pisanju in s tem nepotrebnemu izgubljanju točk.

O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer: Timotej Pukšič, Lan Patrick Pal, Teja Sapač, Vanessa Pukšič in Anja Pušenjak ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev se bomo posvetili pogledu na našo prehojeno pot in ugotavljanju, ali nam gre dobro, ali se nam življenje vrti v pravi smeri. Kako to sploh merimo, tehtamo, ocenimo? Kaj nam pri tem lahko pomaga? In zakaj je to tako pomembno za občutek zadovoljstva in pomirjenosti? Na vsa ta vprašanja tudi tokrat odgovarja prof. dr. Borut Škodlar, ki je za nas pripravil tokratno vajo.

Pogumen kot je, se Cedric uri za viteza …
Pripoveduje: Alja Tkačev.\t
Napisal: E.Harrison.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!

Zbrani podatki so ne le pokazali, temveč zgolj potrdili, da so pripadniki romske skupnosti ter potujočih skupin – Travellerjev največja marginalizirana skupnost, ki jo je epidemija najbolj prizadela. V oddaji bomo podrobneje predstavili nekatere izsledke raziskave ter tudi rešitve, ki so, kot so še zapisali, več kot nujno potrebne. Nato se bomo odpravili v Beltince v muzej pri Muzikaši, ki je v lasti Jožeta Kontreca, bolj poznanega kot člana zasedbe Langa, ustavili pa se bomo še v zavodu Papilot, kjer je trenutno v teku program o socialni izključenosti. Ob koncu oddaje pa vas Samanta Baranja vabi v novo mesečno rubriko o romskem jeziku. Spregovorila bo o o položaju romskega jezika v času habsburške monarhije. Takrat so bili sprejeti številni ukrepi, ki so Romom preprečevali uporabo njihovega jezika, ohranjanje njihove kulturne identitete in nomadski način življenja. V našo družbo vas ob spremstvu dobre glasbe vabimo takoj po poročilih ob 21. uri.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sofia Labropoulou s kanunom od Alberta Camusa do grške tragedije. Art etnofuzijo Sofie Labropoulou na albumu »Sisyphus« lahko razumemo kot glasbeno parafrazo antične tragedije ali kot poskus glasbenega eseja z etno prog podkletenjem.

Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril skoraj nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, s tem naj bi trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. To je zaznamovalo veliko izgub, delno tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija pa ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. V Literarnem nokturnu bo predvajan izbor avtorjeve poezije iz let 1960 in 1961, ki je v prevodu Jelene Isak Kres izšel v knjigi Korenine sveta.
Interpretira Matej Puc.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.