Nočni program bodo prepletale niti glasbe in razmišljanja o sonaravnem življenju in dojemanju sveta okoli nas. Med drugim bo gostja Katja Temnik. Svojo drugo kariero je začela na domačem dvorišču v Žičah, ki ga je ob pomoči družine in prijateljev spremenila v pravi mali zeliščni raj. Ta deluje po metodi biodinamike. Nekoč vrhunska košarkarica nam bo razkrila svoja spoznanja in izkušnje iz sveta športa, ki ji še kako pridejo prav v vsakdanjem življenju.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V današnji Duhovni misli ponavljamo nekaj razmišljanj znamenitega islamskega mistika in pesnika Rumija iz Perzije.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Ko je brazgotina enkrat že zrela, je za nego prepozno, zato moramo rane po različnih poškodbah in operacijah negovati čimprej, njihovo celjenje je lahko kompleksno. O tem bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po osmi. Z nami bo travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana. Odgovoril bo na vprašanje: kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati, pa tudi seveda na vsa vaša vprašanja.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
6. maja, leta 2007 je v Zagrebu umrl eden najbolj priljubljenih in uspešnih skladateljev zabavne glasbe Đorđe Novkovič. Spomnili se ga bomo s skladbo iz leta 1978- Samo simpatija, ki jo bo zapela Meri Cetinić.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil razmeroma dobro. Ob pogledu v ogledalo pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z urgence so ga poslali na nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino.

Foto: Rado Mulej

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki:
Kolikor občin, toliko želja glede pokrajin
V Sákušaku pri Júršincih se bodo z novo muzejsko stavbo poklonili znamenitemu rojaku Janezu Puhu
Razstava Moja Ljubljanica in z njo najbrž tudi znameniti deblak se, kot kaže, umika z Vrhnike
Kako ravnati pri srečanju z medvedom

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Deveti maj je v zgodovino vpisan kot tisti dan, ki ga je Robert Schuman z govorom o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo, postavil na sam začetek evropskega povezovanja. Deveti maj je obveljal kot Dan Evrope in tik pred praznikom se bomo pogovorili o Evropski uniji danes in o tem, kako se lotiti prihodnosti 27-erice.

Kako visoko sta cenjeni zdravstvena in socialna varnost? Zakaj ni dovolj, da se to od državljanov izve iz javnomnenjske raziskave oziroma zakaj bi morali Evropejci to vnovič povedati v okviru Konference o prihodnosti Evrope? Kakšen pristop k oblikovanju evropske prihodnosti sploh je ta konferenca, nekakšen vseevropski dialog, ki bo uradno zaživel prav na Dan Evrope? Kako polni pričakovanj so lahko vsakdanji ljudje, da bo njihov glas slišan? Bodo dali podlago za zakonodajne morda celo pogodbene spremembe na evropski ravni? Kako globoko rano je ne družbenem tkivu pustila pandemija in kakšni so obeti za evropsko rekonvalescenco skozi načrte za okrevanje in odpornost? In še - ali je bilo veselje zaradi zmage nad populizmom po volitvah v Evropski parlament pred dvema letoma preuranjeno?

O vsem tem voditelj Luka Robida in gostje:
- Sabina Kajnč Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo EIPA,
- Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja Agencija za elektronsko poslovanje EBA in nekdanja predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice,
- Marinko Banjac, Katedra za teoretsko analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica o čmrlju, piščalki, čričku in komarju …
Pripoveduje: Janja Majzelj.
Napisala: Anja Štefan.
Režiser in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pregovor »kar seješ to žanješ« tokrat nadgrajujemo še z enim, in sicer »glasba je zvonka radost«. Klarinetist Vito Muženič, ki je v nedeljo slavil 80-letnico, je veliko "sejal", napočil je čas za žetev. Sejal je z veliko radostjo. Naj tudi žanje v zdravju, sreči in predvsem veselju. Poslušate ponovitev oddaje, posnete decembra leta 2019. Z Vitom Muženičem se je pogovarjal glasbeni urednik Tomaž Guček.

Ljubljana je bila pred dvestotimi leti od januarja do maja središče evropske diplomacije. Na kongresu Svete alianse so se zbrali avstrijski in ruski cesar, kralj obeh Sicilij in drugi evropski vladarji, ministri in odposlanci s številnim spremstvom in osebjem, skupaj več kot 600 gostov. Politično in družabno dogajanje tistega časa je več kot 80 let pozneje oživil pisatelj in tedaj državnozborski poslanec Ivan Tavčar v svojem najobsežnejšem delu - zgodovinskem romanu Izza kongresa, v njem pa prikazal množico oseb, od nadutih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.

7. maja pred sto šestdesetimi leti se je v Kolkati rodil bengalski pesnik, pisatelj, skladatelj, filozof, družbeni reformator in slikar Rabindranath Tagore, Nobelov nagrajenec za literaturo in eden največjih bengalskih ali kar indijskih pesnikov sploh. Najvišje priznanje za književnost je dobil leta 1913 kot prvi neevropejec in pesnik. Pisati je začel že kot otrok, večjo pozornost pa je pritegnil kot šestnajstletnik. Njegova svetovno najbolj poznana dela so: pesniški zbirki Vrtnar s tematikama narave in ljubezni in Darovanjke z religiozno tematiko, pa romana Gora ter Dom in svet. Pisal je tudi izjemne novele o usodi malih ljudi in bengalskih žensk. Ob stošestdeseti obletnici Tagorejevega rojstva smo za nocojšnji Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi iz zbirke Darovanjke (Mladinska knjiga, 2011), objavljene leta 1910 z originalnim naslovom Gitandjali. Prevod: Janko Moder, interpretacija: Aleš Valič