Dr. Tomaž Toporišič je dramaturg, teatrolog, publicist, esejist, urednik, prevajalec, kritik in univerzitetni učitelj, ki se kot avtor in urednik pojavlja ob nepreštevnih naslovih knjig in razprav. Najbolj se ujame z interaktivnim razmerjem drame in gledališča, tako v teoriji kot v zgodovini. Raziskovalno se spušča v 20. stoletje, saj spremlja levitve in preobrazbe medijev gledališča in književnosti v času, vsakokratna moč ustvarjalnih praks pa ga vedno znova očara, tudi v najbolj sveži, sodobni obliki in pojavnosti, ko družbe plavajo v negotovosti transhumanizma, postresnice in postdemokratičnosti, gledališče pa izumlja, dokumentira, postavlja ogledala, odgovarja, se igra in vedežuje. Razsežnosti, ki ga zanimajo, se namreč ne razpredajo le po slovenskem prostoru, njegov razgled se širi zunaj evropocentrične sredine, zanima ga ujemanje in prepletenost drugih, večkrat spregledanih kulturnih tradicij. Čeprav je v očišču Tomaža Toporišiča gledališče v navezi z literaturo, pa vedno zajema iz sovplivnosti praks v zgodovini vseh umetnosti, iz njihove vezljivosti in semiotičnosti. Pri tem je vedno v dilaogu s pomembnimi teoretiki svetovnega formata. Dolgo je bil tudi sam močno neposedno vpet v ustvarjalne gledališke procese, dramaturškemu delu in sodelovanju z izbranimi režiserji se tudi zdaj ne odreka. Zdi se, da je najmočnejši pečat pustil v Slovenskem mladinskem gledališču, v katerem je v različnih vlogah in funkcijah deloval v najlepših in plodnih, inovativnih in zagnanih osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, nekaj let pa mu je ostal zvest tudi po prelomu tisočletij. Bil je med ustanovitelji in vodji festivala Exodos. Njegova bit se z gledališčem tako prekriva, da je po navadi njegova zasebnost nekoliko zadržana v hladni senci. S Tomažem Toporišičem se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Magda Tušar.

Na mladih stoji svet tudi v gorah, zato smo tokratno oddajo obarvali popolnoma mladinsko – sprehodili smo se skozi vzgojo mladih planincev z Urško Stritar, ki je med drugim povedala, kaj otroke v gorah najbolj pritegne in kako jih prepričati za obisk tako imenovanega nekoristnega sveta. Osrednji gost oddaje, dr. Uroš Kuzman, ki ga poznamo predvsem kot profesorja matematike na fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani in kot komika stand-upa, je Alešu Ogrinu razložil, da ima za veliko najpomembnejših stvari v njegovem življenju največ zaslug prav planinstvo. Dr. Peter Mikša v zgodovinskem delu oddaje razkriva povezanost med mladimi in gorami, ki sega v sam začetek obstoja človeštva.

Tokratne Sledi časa gredo severovzhodno od Ljubljane, v Medvode, in se ustavijo pred tamkajšnjo lekarno na Donovi cesti. Tam na že četrtem kraju, odkar je bilo leta 1603 postavljeno, stoji kužno znamenje, ki tiho spominja na izbruh smrtonosne bolezni v Medvodah in na Svetju leta 1599. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Če bi morali v tem trenutku povedati, kdaj je bil za nas najlepši čas v življenju, bi bili morda v zadregi. Včasih je težko reči, kateri je bil najlepši. Življenjska obdobja so tudi zelo različna in pojem lepega v različnih obdobjih dobiva različno vsebino. So pa obdobja in dogodki v življenju, ki za vedno obdržijo svojo absolutno vrednost.
\tTo mi je nekako prihajalo na misel, ko mi je dobra znanka pripovedovala, kako je pred petimi leti doživljala hudo bolezen svojega moža. Bolezen je trajala nekaj let in se je končala z moževo smrtjo. Imela sta majhnega sina, ki je bil ob očetovi smrti star šest let. Kot strela z jasnega jih je zadela njegova bolezen, ki je prišla nenadoma in ni obetala ozdravitve. Mož se je zares bojeval za vsak dan življenja. Imel je ženo in otroka in to, da so bili skupaj, je vsem veliko pomenilo.
\tZdaj, po petih letih, se žena takole spominja tega obdobja: »Ne boš verjela, ampak za nas je bil to zares najlepši čas v življenju. Bili smo skupaj, bilo nam je težko, pa tudi neizmerno lepo. Osredotočili smo se samo na bistveno. Odpadlo je vse, kar ni pomembno. Spominjam se, da sem enkrat v tem času imela avtomobilsko nesrečo in prišla vsa žalostna domov s to novico. Mož je to sicer poslušal, se pa ni prav nič vznemiril in mi ni delal pridige. Rekel je samo: 'Pustimo zdaj to, pojdimo ven na kosilo.' Šli smo, bili smo skupaj in imeli smo se lepo. Kljub uničenemu avtu. V tem času sem se zelo veliko naučila, tudi za zdaj in za pozneje. Učila sem se razlikovati bistveno od nebistvenega. To mi pomaga živeti tudi zdaj, ko moža ni več. Seveda ga zelo zelo pogrešam, sem pa neizmerno hvaležna za čas, ki smo ga tako intenzivno preživeli skupaj.«
\t Ko poslušam take zgodbe, bi si želela, da bi čim več ljudi tako zavestno preživljalo čas z nekom, ki ga imajo radi. Da ne bi izgubljali časa s povpolnoma obrobnimi stvarmi, da bi se osredotočili na graditev odnosa, ki je od vsega najpomembnejši. In da bi potem ostalo najbolj prevladujoče čustvo hvaležnost za čas, ki so ga preživeli skupaj.

Na današnji dan pred 30 leti se je zgodil prvi politični atentat pri nas. Ivan Kramberger oz. »dobri mož z Negove« (kakor so ga tudi klicali) je umrl na poti iz Jurovskega Dola v bolnišnico. Karizmatična osebnost. Inteligenten človek. Fenomen, ki se je rodil z nepozabnimi, iskrivimi uličnimi nastopi na prelomu iz 80. v 90. leta. Njegove poti od pastirja do dializnega tehnika in kandidata za predsednika države se spomnimo v Torkovem kvizu!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Naša tokratna sogovornica za oddajo Drugi pogled prihaja iz dežele vzhajajočega sonca. Japonka Taeko Onishi že več kot 15 let živi v Sloveniji, našega jezika se je naučila iz knjig, saj zaradi družine in službe ni imela časa hoditi na jezikovni tečaj. Govori tudi druge tuje jezike – angleško, saj je v otroštvu živela v ZDA, in francosko – študirala je francoščino. A v Sloveniji ne poučuje niti ne prevaja, temveč je kuharska mojstrica v eni izmed ljubljanskih japonskih restavracij. V Slovenijo jo je pripeljal internetni oglas za službo, ko pa je z nekdanjim možem in otrokom prišla na obisk, jo je Slovenija prepričala zaradi občutka varnosti, čistoče in prelepe narave. Z nami je govorila o razlikah in podobnostih med Japonci in Slovenci, o odnosu Japoncev do starejših, kulinariki, čaju in položaju žensk.

Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Če pozornost usmerimo le na zadnji dve leti: pandemija novega koronavirusa, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. »Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom.«
Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odročnih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V studiu 13 bo živo nastopil Ljubljanski jazzovski oktet.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pretekle odločitve ključnih odločevalcev v turizmu kažejo usmeritev njihove vizije v cilj, da Slovenija postane prepoznavna tudi kot gastronomsko-vinska destinacija butičnih ponudnikov, visoke kulinarike kot tudi lokalne pridelave živil ter lokalnih in regijskih jedi, doživetij in domače dediščine. Da gastronomija predstavlja eno svetlejših točk slovenskega turizma, dokazujeta tudi prihod vodnikov Michelin in Gault-Millau ter raznovrstnost ponudbe: od gostilne, restavracije, okrepčevalnice, picerije, ponudbe butičnih izdelkov do kavarn, bistrojev in turističnih kmetij; na kratko, za vse okuse in žepe. A hkrati že leta spremljamo tudi težak položaj, v katerem so se znašli gostinci in ponudniki in ki ga je koronska kriza poglobila, vojna v Ukrajini pa ga samo še poglablja. Kako in na čem svojo pot gradi naš gastronomski podmladek in kje črpa srčnost in vnemo voditeljica Tina Lamovšek z gosti.

Gostje:
- chef Luka Košir iz z Michelinovo zvezdico nagrajenega Gostišča Grič pri Horjulu,
- slaščičarka Niks Svetec iz Kamnika, BonBon atelje,
- chef Filip Matjaž iz restavracije COB, chef prihodnosti letošnjega leta po izboru vodnika Gault-Millau,
- Anja Skrbinek, skrbnica brezalkoholnih spremljav, fermentacij in bar programa v kobariški restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama Hiša Franko.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Kaj če bi komu uspelo izmakniti žarek pravljičnine!
Pravljico pripoveduje Vesna Jevnikar.
Napisala jo je Bina Štampe Žmavc.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija 2006.

Bili smo na 74. letni produkciji najpomembnejšega folklornega ansambla v državi, Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, z naslovom France Marolt – Poklon, ki je bila predstavljena na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v nedeljo, 15. maja 2022. Več kot 50 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v plesni predstavi, ki je bila tokrat posvečena ustanovitelju Francetu Maroltu.

Ta bi 21. junija praznoval 131. rojstni dan. Bil je osebnost prihodnosti, človek, katerega življenje, delo in ustvarjanje sta nesrečno presekali dve svetovni vojni in ustavili dogajanje. Delo Franceta Marolta je bilo ves čas v ritmu glasbe. Vodil je Primorski, pozneje Slovenski kvartet, bil je pomožni dirigent pevskega zbora Glasbene matice, leta 1926 – torej komaj 7 let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani – je ustanovil in nato vodil študentski pevski zbor te univerze, danes je to Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča. Poleg tega se je zelo zanimal za slovensko glasbeno izročilo; to je spodbudilo ustanovitev Folklornega inštituta. Leta 1948 je s samo tremi pari ustanovil tudi folklorno skupino, ki je plod trikotnika France Marolt – Marija Šuštar – Tončka Marolt. Po njegovi smrti aprila 1951 si je skupina nadela njegovo ime.
Plesna predstava 'Poklon' je v 10 točkah prikazala začetek, razvoj in koreografske novosti Luke Kropivnika, dr. Tomaža Simetingerja in Mirka Ramovša. Predstavo povezujejo kratki izseki iz pogovorov z nekdanjimi člani skupine in raziskovalci dela in življenja Franceta Marolta. Pogovor z umetniškim vodjem Luko Kropivnikom, ki bo opisal dogajanje na odru, vodi Nika Rožanc.

Mitja Petrovič, kreativni direktor in avtor številnih nepozabnih oglasov, je svoje dolgoletne izkušnje pri pisanju radijskih oglasov strnil v knjigi Povem vam na uho! V tem poučnem in duhovitem priročniku boste lahko prebrali, kaj je dober radijski oglas, pa tudi številne univerzalne resnice o oglaševanju. Povem vam na uho! smo pripravili za radijsko predvajanje z vključenimi oglasi, ki so močno zaznamovali radijski eter. Zvočno knjigo bo bral Matej Rus.

Alegorija sveta, v katerem ni nič tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, zato je nesreča tista, ki jo vsi poznajo, sreča pa tako neznatna, da se je ne splača omenjati. Glavni junakinji igre pa skleneta stavo. Nesreča se obveže, da bo sreči pokazala, kako lahko nesreča osreči človeka. Tekmici tako vodita in režirata dogajanje, v katerem se siromak spopade s svojo pametjo in nespametjo ter z nepričakovanimi naključnimi dogodki.

Režiser je bil Jože Valentič,
dramaturg: Pavel Lužan,
tonski mojster pa Jure Culiberg.
Avtor izvirne glasbe in korepeticije je Aleš Kersnik,
asistentka režije: Alenka Grajžar
in tehnični asistent: Martin Florjančič.

Srečo igra Saša Mihelčič,
Nesrečo – Iva Zupančič,
Starec je Jurij Souček,
Starka – Mina Jeraj
in Slepci – Mojca Ribič, Uroš Maček in Iztok Jereb.

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Oddajo posvečamo dolgoletnemu pianistu našega orkestra, Silvestru Stinglu.

Varja Balžalorsky Antić je vsestranska intelektualka. Je literarna znanstvenica in avtorica znanstvene monografije Lirski subjekt. Rekonceptualizacija (2019), prevajalka (pred kratkim je objavila prevod pripovedne zbirke Anatomija brezboštva srbskega modernista Aleksandra Tišme) in pesnica (njena zbirka Klobuk Vere Revjakine B. je izšla leta 2018). In kot pesnica se nam Varja Balžalorsky Antić predstavlja v Literarnem nokturnu: z Dunajskim ciklom. Nikar ne zamudite.

Režiserka: Saška Rakef
Interpretka: Sabina Kogovšek
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Marko Golja