Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki so ga konec novembra priredili na ljubljanski akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike. O tem bomo govorili tudi v noči s sobote na nedeljo. Na nočni obisk pride prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na akademiji za glasbo, flavtistka in profesorica Karolina Šantl Zupan. Z njo se bo pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma.

Pred vrati je 38. festival LGBT-filma, najstarejši festival, posvečen kvirovskemu filmu v Evropi, in najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Prvič je bil namreč organiziran že leta 1984 v okviru tedanjega festivala Magnus. Letos bo v Ljubljani, Mariboru, v Idriji, na Ptuju, v Kopru in drugod po Sloveniji. V Slovenski kinoteki so v sodelovanju s SCCA Ljubljana in RTV Slovenija začeli retrospektivo vsestranskega umetnika: kiparja, videasta, peformarja in gledališčnika Marka A. Kovačiča, ki bo na sporedu do marca, v kinu pa vrtijo Obe strani rezila, Meni in Dobo armagedona.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno- zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Smo sredi adventa, časa priprave na božične praznike ali veselega decembra, kot bi rekli številni. Tretjo adventno nedeljo imenujemo tudi nedelja veselja: gaudete in Domine semper – veselite se v Gospodu zmeraj. S temi besedami apostola Pavla se namreč začne sveta maša tretje nedelje v adventu. Kdo si ne želi veselja? Ustvarjeni smo za srečo, ustvarjeni smo za veselje. In ko rečemo »veselje«, na kaj najprej pomislimo? Verjetno pomislimo na srečne dogodke svojega življenja, dogodke, ki so nas razveselili? Morda na uspeh v šoli, diplomo, poroko, rojstvo otroka, novo službo, zadetek na lotu, zmago na volitvah …? Med ljudmi, ki jih poznamo, so tudi taki, o katerih rečemo, da so pravi veseljaki. Pa vendar še vedno ne vemo, kje se skriva tista prava iskra, ki vžiga veselje. Ali so to samo materialne stvari, ali morajo biti za veselje navzoče različne kemične sestavine in substance, ali je za veselje, tisto pravo veselje, potrebno kaj več oziroma kaj drugega? Delni odgovor na vsa ta naša vprašanja nam prinašata današnja nedelja in Božja beseda v njej. Apostol namreč spodbuja kristjane, naj se veselijo. Zakaj? Ker bo Gospod zagotovo prišel v slavi in ne bo zamudil. Cerkev sprejema to povabilo za svoje, ko se pripravlja na obhajanje božiča in je njen pogled usmerjen proti Betlehemu. V bistvu z upanjem pričakujemo Kristusov drugi prihod, saj smo prvega že spoznali. Betlehemska skrivnost nam razodeva Boga z nami, Boga, ki nam je blizu, ne samo v časovnem in krajevnem pomenu besede. Za kristjana se torej »veselje« in »veseliti se« skrivata v dejstvu, v spoznanju, da je Bog z nami, da je Bog vedno z nami. To je središče našega veselja. Vse preostale stvari so podrejene tej »klimi«. In prej ko nam ta resnica zleze pod kožo, prej bomo »veseli« v pravem pomenu besede. Phil Bosman je zapisal: »Ljudem manjka nekaj, česar se ne da kupiti za denar: ljubezen, veselje, mir, sadovi Duha. Kdor ne občuti ljubezni, kdor ne pozna veselja in ne daje miru, nima pravega življenja.« Na začetku novega dne vam želim poguma za veselje, poguma za pravo življenje.

V novi epizodi naPOTkov, ki jih posvečamo petdesetletnici slovenskih avtocest,se bomo z Mojco Delač odpravili v svet krasa in burje. Sežanski krak primorske avtoceste A3 se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. Cesto so začeli graditi leta 1994 in jo končali v le nekaj letih. Kako so jo načrtovali, kakšen gradbeni izziv je bilo ravno podolje, kako je z vzdrževanjem in kako ob njej živijo domačini? Vse to v naslednjih minutah z viš.pred. dr. Robertom Rijavcem (Prometno-tehniški Inštitut, fakulteta za gradbeništvo), Frankom Uršičem (KS Povir) in Aleksandrom Moranom (ACB Kozina, Dars).

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Nekoč je nekega učitelja zelo razburila stara pravljica, v kateri so nastopali čarovnice in čarovniki vseh vrst. Knjiga, v kateri je bila objavljena pravljica o čarovnicah in pošastih, pa v njegovih rokah nenadoma oživela in iz nje so pobegnila različna pravljična bitja. Kaj vse počnejo, boste izvedeli v radijski igri za otroke znane in vznemirljive pisateljice Svetlane Makarovič.Režiserka je Ajda Valcl,dramaturg: Alen Jelen,tonska mojstrica: Sonja Strenar,glasbena opremljevalka pa Sara Železnik.Coprnica Zofka je Janja Majzelj,Siva mora - Katja Levstik,Pajkova vešča - Polona Vetrih,Rdeči škopnik - Boris Mihalj,Črni krempelj - Saša Tabaković,Akvilin - Andrej Nahtigal,Šotek - Rok Viharin Profesor Puščobnik - Marko Simčič.Igra traja 31' 35''.Produkcija uredništva igranega programa.Posneta je bila v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.

Tokrat praznično decembrsko! Za vas igrajo: nekdanji Pihalni orkester Francija Puharja; nekdanji Pihalni orkester milice; Tokijski pihalni orkester Kosei; Pihalni orkester SVEA Zagorje in Mala mestna godba, oddajo pa bo tokrat zaokrožila Š'ta godba.V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z Ljerko, pa bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten. Ljerka Belak in glasbena urednica Irma Rauh vas razveseljujeta vsako nedeljo ob 10.10 na Prvem.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Na 7. srečanju mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij so mladi oblikovali predloge za izboljšanje ukrepov kmetijske politike in lažje kmetovanje v novi kmetijski perspektivi. Treba pa bi bilo opredeliti, kdo je aktivni kmet. Nova metodologija izračunavanja plačil OMD za območja s težjimi razmerami bo kmetijam s hudimi nakloni in strminami pod 500 metrov nadmorske višine znižala višino subvencij. Haloški kmetje so ministrici Ireni Šinko na terenu v Halozah pokazali, zakaj menijo, da je to nepravično in je potrebna sprememba točkovanja. Po Sloveniji je veliko manjših kmetij, ki jih nosilci vzdržujejo tako, da hkrati hodijo v službo. Obiskali smo kmetijo Pr' Lukš' v Ljubljani, tudi pri njih je tako. »Tla so osnova, iz katere zraste hrana,« je bilo geslo letošnjega svetovnega dne tal. Pozornost jim bomo posvetili tudi v naši oddaji.

V histeriji varovanja tradicije, ki je to državo zajela v zadnjih desetletjih, so se varuhi naše dediščine spotaknili že na nižjih stopnicah. Dvorni etnologi so napisali na kopice knjig, folklorne skupine so odplesale na stotine plesov in turistična društva so pripravila na tisoče veselic s prikazom starih običajev. Le redki spa o šli korak naprej. Le redki so ohranili materialno dediščino. Ker les gnije, kamen se kruši in temelji se ugrezajo. Zgradbe ne poznajo teorije in raziskovalnih nalog. Zgradbe ali stojijo ali propadejo! In ohraniti jih je mogoče tudi tako, da jih prenesemo v muzej; čisto poseben muzej, ki ga je Marko Radmilovič obiskal v Rogatcu.

Po obilnem deževju so prebivalce več delov države tudi po nižinah razveselile snežinke, sneg pa je prinesel tudi dve vrhunski športni uvrstitvi. Olimpijski podprvak v paralelnem veleslalomu, deskar Tim Mástnak, je svoje prve stopničke danes dosegel še v paralelnem slalomu, v Wintenbergu je bil drugi. Veselile pa so se tudi smučarske skakalke, za prve stopničke v sezoni je poskrbela Urša Bogataj, ki se je v Titisee-Neustadtu zavihtela na tretje mesto. Več v športnem delu oddaje, v kateri boste slišali tudi:- Podpredsednica Evropskega parlamenta Kaíli po izbruhu korupcijske afere ostaja v priporu- Srbija zaradi vse večjih napetosti zahteva namestitev svojih sil na severu Kosova- Domovi za starejše zaradi hude kadrovske stiske krčijo neobvezne programe

Praznični Koncert iz naših krajev, prenos iz Velike mdvorane dvorca Strmol. Nastopa Orkester Mandolina Ljubljana, dirigent Andrej Zupan.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali dejavnost v prostem času.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nekaj časa je bilo zabavno živeti življenje drugega, dokler, dokler se ni od nekod prihulila želja biti to, kar si …Pripoveduje Damjana Černe.Zgodbo je napisala Manka Kremenšek.Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 1995.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V tokratnem izboru Mističnih pejsažev lirika Braneta Senegačnika se na motivni ravni sprehodimo skozi čarobno paleto letnih časov, tematsko pa ti lirični biseri sledijo osnovnemu poslanstvu Senegačnikove poezije: segajo k neizrekljivemu, se potapljajo v bivanjsko tišino, da bi pesnik (in z njim bralec) zaslutil skrivnost, iz katere smo prišli in v katero se vračamo; da bi ostal v stiku z njo, pa čeprav z zavestjo, da mu bo vselej dosegljiva le kot – naša najgloblja skrivnost.Režiser: Klemen Markovčič,interpret: Matej Puc,glasbena opremljevalka: Nina Kodrič,mojster zvoka: Blaž Kumše,urednica: Tina Kozin.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.