Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Na eno od najtežjih vprašanj, zakaj je lahko nekdo dober in v nekom drugem prevladuje zlo, sem odgovor, ki sem ga razumela in doumela, našla nedolgo tega.Boj dveh strani osebnosti poteka v vsakomer od nas. Zakaj se ne moremo ali ne znamo odločiti samo za dobro? Zakaj iz dneva v dan povzročamo zlo? »Kaj je človek? Kakšna korist je od njega? Kaj je njegovo dobro, kaj njegovo zlo?« (Sir 18,8) Odgovor vam bom, cenjeni poslušalci in poslušalke, skušala ponazoriti z zgodbo.»Nekoč davno je stari Čeroki svojemu vnuku povedal eno od življenjskih resnic.V biti vsakega človeka poteka bitka, kot borba med dvema volkovoma. En volk predstavlja zlo. Predstavlja bes, zavist, ljubosumje, pomilovanje, pohlep, aroganco, samopomilovanje, krivico, greh, srd, manjvrednost, laž, lažni ponos, egoizem …Drugi volk pa predstavlja dobro. Predstavlja tisto, kar daje užitek, mir, ljubezen, upanje, vedrino, ponižnost, ljubeznivost, iskrenost, darežljivost, resnico, sočutje in vero, je končal svojo zgodbo.Mali Indijanec se je za nekaj trenutkov zamislil. Vse svoje misli je usmeril v globino teh besed in potem je vprašal svojega deda: 'Kateri volk na koncu zmaga?'«In vi, kaj bi odgovorili malemu Indijancu? Odgovor starega Čerokija je bil: »Vedno zmaga tisti volk, ki ga hranimo.«Ruski pisatelj in dobitnik Nobelove nagrade za književnost Aleksander Solženicin je bil prepričan, da ločnica med dobrim in zlom teče skozi srce vsakega človeškega bitja. Skozi vsako človeško srce – in skozi vsa človeška srca. Skozi moje in vaše.Verjamem, da celo v srcih, preplavljenih z zlom, ostane majhen jezik dobrega. In tudi v najboljših srcih ostane neizkoreninjen kotiček zla.Do današnjega jutra še nihče ni v celoti pregnal zla s sveta, lahko pa se zlo skrči v vsaki osebi. Med dvema volkovoma v naši biti je le ozka meja, prek katere se iz oči v oči gledata zlo in dobro. Tako zlo kot dobro lahko prestopita mejo, dobro lahko izpodrine zlo in zlo lahko izpodrine dobro. Oba volkova zaradi lakote tulita, in to, kar jima bomo vrgli v gobec, bosta oba pojedla enako hlastno, z velikim tekom. Le da se bosta po hranjenju vedla različno.V naši naravi je, da smo pogosto nasilni, neuvidevni do sočloveka, da smo drug drugemu volk. V naši ovčji koži, ki je na otip mehka in topla, pa preži volk. Še več: lahko menjamo tudi dlako, a narave nikdar. Rešitev, ki nam jo ponuja stari Čeroki, je preprosta. Predvsem pa se bojte grabežljivih volkov. K vam lahko pridejo tudi v ovčjih oblačilih.

Konec leta je čas za obračun z vsem, kar je to prineslo, pa tudi čas za različne izbore dogodka, športnika, osebnosti leta. Enega bolj priznanih izborov, ki je deležen svetovne pozornosti, vsako leto opravi revija Time. Pretekli teden so sporočili, kdo je letošnji izbranec. Za osebnost leta 2022 so razglasili ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lani je bil za osebnost leta izbran ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX ter najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Leta 2020 so za osebnost leta izbrali novoizvoljenega predsednika Združenih držav Joeja Bidna in podpredsednico Kamalo Harris.Leto predtem pa so izbrali najmlajšega človeka kadar koli. Osebnost leta 2019 je postala le 16-letna švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. S svojimi protesti pred švedskim parlamentom je začela svetovno gibanje mladih. Ki pa je s pojavom koronavirusa in začetkom vojne v Ukrajine izginilo z naslovnic, izgubilo svoj zagon. Kje je Greta danes, kje je gibanje mladih proti podnebnim spremembam, se sprašujemo v Inforetrospektivi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Štiridesetletni Jose Miguel Estigarribia Villasanti se je v Slovenijo preselil pred 12 leti. Pred tem je živel na Hrvaškem, tako da zdaj v Evropi prebiva že 20 let. Kaj ga je z južnoameriške celine pripeljalo k nam? V prvi vrsti: študij. Izobrazba mu je od nekdaj pomenila veliko; že od majhnega je sanjal o študiju v Evropi. Sem pa so ga vlekle tudi njegove hrvaške korenine. Kako se je zavrtelo življenje, da je prišel v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in ostal, je razkril Darji Pograjc.

Čeprav marsikje že diši po praznikih, sta v šolah november in december zelo delovna meseca. Številna ocenjevanja znanja, testi, spraševanja, projekti in še marsikaj je na urniku učencev in dijakov, ki bodo morali pred božično-novoletnimi počitnicami opraviti vse svoje šolske obveznosti, da bodo lahko potem prosti dnevi res praznični in brezskrbni. Kako se učiti, kako si organizirati čas, kako si zbistriti glavo med učenjem, čemu so namenjene počitnice in na kaj v prostih dneh ne smemo pozabiti? O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo Anjo Vidmar.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov, s katerimi so se lahko pohvalili tisti, ki so v elektronske kovance pravočasno vložili svoja sredstva. Danes se zdi, da se je kriptosvet znašel sredi hude zime. Vrednosti kriptovalut že mesece vztrajno padajo. Zlom ene največjih kripto borz FTX novembra letos je te negativne trende še dodatno okrepil. Okrepil pa je tudi glasove, ki napovedujejo nič manj kot zaton te panoge in poudarjajo, da kaj več od energetsko potratnih špekulacij kriptovalute tako ali tako niso prinesle. Toda na drugi strani so tisti, ki menijo, da blockchain oziroma tehnologija veriženja blokov, na kateri temeljijo tudi kriptovalute, svojega pravega potenciala sploh še ni pokazala. Infrastruktura, ki omogoča, da je vsaka transakcija jasno vknjižena in se je ne da spremeniti, vendarle ponuja relevantno alternativo zasnovi današnjega spleta, ki ga v pretežni meri obvladuje peščica digitalnih gigantov, ki imajo edini v rokah vse sledi naših digitalnih življenj.Kaj torej ponuja tako imenovani Web 3, kje se skrivajo njegovi pravi potenciali in kje tičijo pasti, sta v tokratni Intelekti razmišljala pravnica Anja Blaj, predsednica Blockchain Thinktanka Slovenija, in Felix Stalder, profesor digitalne kulture in teorije spleta na Univerzi v Zürichu.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Premier Robert Golob je v nagovoru Evropskemu parlamentu posebej poudaril nujnost odločnejšega ukrepanje v energetski krizi. Kritičen je bil predvsem do Evropske komisije. Kot je dejal, ni zadovljen z ukrepi, ki jih je doslej predlagala komisija. Po njegovem mnenju ta ni naredila dovolj. V govoru je med drugim poudaril, da mora Unija državljanom Bosne in Hercegovine dati priložnost za evropsko prihodnost.Druge teme:- Evropski parlament zaradi podkupovalne afere razrešil podpredsednico parlamenta Evo Kaili.- Zaradi energetske krize znva povečan pretovor premoga prek koprskega pristanišča.- Plavalka Katja Fain do petega mesta na svetovnem prvenstvu z novim slovenskim rekordom.

Drugi poudarki oddaje:- Kmete v strmih Halozah skrbi, da bodo ostali brez dela dohodkov.- Ob današnji 100-letnici rojstva Karla Destovnika Kajuha bo posebej slovesno v njegovem rojstnem Šoštanju.- O pogajanjih igralniških delavcev in uprave Hita.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Zahtevne priprave FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, ki se bo februarja začelo v Planici, so povezane tudi z novimi prometnimi ureditvami in z urejanjem začasnih parkirišč. Ta najbolj skrbijo domačine, saj so nova parkirišča v Ratečah načrtovali na kmetijskem zemljišču prve kategorije. Inšpektorat za kmetijstvo je posege ustavil. Okoljevarstvena organizacija in domačini prepoznavajo pomen pomembne športne prireditve, gradnji parkirišč pa nasprotujejo. Opozarjajo, da mora biti organizacija povezana tudi s skrbjo za okolje in dolgoročno ohranitev narave, saj so nekatera območja načrtovanih parkirišč tudi v vplivnem območju Zelencev. Podrobneje o pripravah na nordijsko svetovno prvenstvo voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki.Gostje: Domen Neffat, pravni zastopnik Zavoda SLOSKI;Primož Marolt, direktor Inšpekcije za kmetijstvo;Sonja Rozman, vodja območne enote Zavoda RS za varstvo narave;Polona Petrovič Erlah, predsednica Društva za naravo – Jalovec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V njej pada sneg s tako hitrostjo, da v času ene pravljice prekrije celotno mesto ... Pripoveduje: Vesna Kuzmič.Napisala: Sara Šober.Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Mineva sto let od rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. Kot šestnajstletni dijak celjske gimnazije je začel objavljati poezijo in z njo izražati silno empatijo do socialnih krivic. Obsojal jih je. Med vojno je s svojo poezijo bodril, tolažil, klical po uporu in ljubil. Enaindvajsetletni je v vojni izkrvavel. Karla Destovnika Kajuha danes poznamo kot najpomembnejšega slovenskega predstavnika partizanske lirike. Njegova poezija je doživela in še vedno doživlja številne uglasbitve v vseh glasbenih zvrsteh. O tem, kako teče beseda Karla Destovnika Kajuha v slovenski glasbi različnih zvrsti in časovnh sosledij, bomo spregovorili z dr. Francem Križnarjem, avtorjem monografije Kajuh v glasbi in s Srečkom Potočnikom ter Urbanom Mežo, glasbenikoma iz Kajuhovega rodnega okolja.

Kajuhovo pesništvo vsebuje ekspresionistične prvine, v katerih se obrača v človekovo notranjost, in avantgardistične vsebinske prijeme. Ustvaril je ne le dokument takratnega absurdnega in turbulentnega vojnega obdobja, je tudi krik takratne mlade generacije, ki je bivala med nenehno grožnjo smrti in življenjskim kipenjem. Iz Kajuhovih stihov je režiser Fran Žižek ustvaril radijsko poemo. Prirejevalec in režiser: Fran ŽižekTonski mojster: Dušan MauserAvtor izvirne glasbe: Rado SimonitiIgralci: Elvira Kralj, Drago Makuc, Janez Rohaček, Saša MiklavcUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija junija 1958.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva: v oddaji predvajamo glasbo nekaterih velikanov iz zlatega obdobja plesnih orkestrov.

Kajetan Kovič s pesniško besedo, ki jo tudi sam interpretira, nas, poslušalce, skuša za hip ustaviti, nam dati priložnost, da se vsaj za trenutek zamislimo, kaj je pomembnejše od sprotnosti in hitenja: naš notranji svet, misel, da je advent, čas pričakovanja, "ko čutimo nad nami nevidne peruti angelov", kot pravi pesnik, hkrati pa lahko vsakdanje ali celo banalne pojave gledamo z drugačnimi očmi, pa naj bo to mačka, čaj, vrtičkar, cerkev, zdravilo, voznik kamiona. V svetu poezije dobi vse drobec presežnosti.Interpretira Kajetan Kovič,glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,režiser Igor Likar,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Posneto v studiu Radia SLovenija leta 2001.