V Nočnem obisku bomo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Katja Sešek aktivno uresničuje namen, da bi šole postale prijaznejši prostor za mlade pripadnike skupnosti LGBTIQ+. Govorila bo o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznovrtsnosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako gre uveljavljanje spremenjenega družinskega zakonika v praksi? Koliko istospolnih parov posvoji otroka? Vprašanja bo Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V ponovljeni Duhovni misli filozofinja in publicistka dr. Ignacija Fridl Jarc razmišlja o rakavih ranah družbe.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, pank in novi primitivizem osemdesetih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rok, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 9.05 do 9.30.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Zgodbe o krajah novorojenčkov iz porodnišnic so zadnjih 10 let prihajale iz Srbije. Tam so najprej odkrili, da so v sedemdesetih in osemdesettih letih 20. stoletja organizirano kradli novorojenčke iz porodnišnic, ponarejali dokumentacijo, staršem pa rekli, da je njihov otrok po porodu umrl, ne da bi jim pokazali truplo. Na podlagi resnične zgodbe so o tej temi posneli celo igrani dokumentarni film Šivi, ki smo si ga lahko pred tremi leti ogledali tudi na naši televiziji. Še nedavno smo verjeli, da se v Sloveniji kaj takega ni moglo dogajati, čeprav so nekateri srbski ukradeni dojenčki s ponarejeno dokumentacijo pristali tudi v slovenskih družinah. Še danes bi verjeli, da so slovenske porodnišnice in centri za socialno delo brezmadežni, ko gre za tovrstno trgovino z ljudmi, če ne bi Simona Š. Kalanj raziskala primera svojega bližnjega, ki ni vedel, da je v resnici posvojen, se je pa v svoji družini počutil nenavadno. V zadnjih dveh letih je do konca pripeljala vsaj dve taki zgodbi, še več pa jih čaka na razplet in pomoč državnih organov pri dostopu do dokumentacije. Simona Š. Kalanj je gostja Cirile Štuber v oddaji Med štirimi stenami.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki oddaje:
- Ali Finančna uprava dokončno zapira pisarno v Slovenski Bistrici?
- V Posavju opažajo najnižjo brezposelnost od leta 1990, povpraševanje delodajalcev je še vedno veliko
- V Zgornjesavski dolini bi radi omilili problematiko pomanjkanja parkirnih mest
- Rovka Črkolovka, ki spodbuja mlade k branju, tudi v slikanici in na pravljični poti po Škocjanskem zatoku

Koliko ljudi po vsem svetu se je znašlo v razmerah, zaradi katerih so bili prisiljeni zapustiti svoje domove? Kje in zakaj mora največ ljudi v boju za golo preživetje zbežati od doma, kako to, da jih je v enem samem letu za skoraj 20 milijonov več, kako poskrbeti zanje in kako drugače se mora tega lotevati Evropa?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vodik, pridobljen v elektrolizi ob napajanju iz obnovljivih virov energije, bi lahko v manjšem delu nadomestil fosilna goriva. Slovenija nima posebne vodikove strategije, skupaj z Evropsko unijo pa podpira nekaj projektov, tudi Severnojadransko vodikovo dolino. Vodik v elektroenergetiki ne bo imel opazne vloge do leta 2030. Kaj pa v poznejšem obdobju? Bi slovenska znanost, vlada in podjetja lahko prispevali prebojno ali vsaj Sloveniji prilagojeno rešitev za rabo vodika? Kaj pravijo dozdajšnje, sicer redke dobre prakse? Poglobljeno o vodikovih tehnologijah in sodobnih politikah voditeljica Maja Derčar s sogovorniki.

Gostje so:
Tomaž Katrašnik, profesor in raziskovalec na strojni fakulteti Univerze v Ljubljani;
Marko Bahor, vodja sektorja razvoja in investicij, Holding slovenske elektrarne,
Tilen Sever, direktor razvoja in inovacij v Steklarni Hrastnik, in
Geert Decock, bruseljska nevladna organizacija Transport&Environment.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Smrdljive dimčke premagajo Pihec in vetrovi.
Pripoveduje: Pavle Ravnohrib
Napisala: Bogi Pretnar.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji - Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, ugotavlja Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej. Kako pomembni so mladi, se zavedajo tudi v Porabju. To je zlata nit našega delovanja, pravi Andrea Kovacs, ki bo še naprej vodila Zvezo Slovencev na Madžarskem. Kako pa je z mladimi pri tedniku Novice? Tudi o tem v pogovoru z glavnim urednikom Sebastjanom Trampuschem in soustvarjalci osrednjega tednika koroških Slovencev, ki praznuje 20-letnico izhajanja.

Nocoj se odpravljamo na Brdo pri Kranju, na katerem so v sklopu nacionalne konference govoriili o kar treh pomembnih dogodkih. Vladni urad za narodnosti je predstavil končne rezultate nacionalne platforme za Rome SiFoRoma 5, končal se je tudi nacionalni projekt Romobilizacije in pobude RomaSam, 15 let delovanja pa je proslavil Romski akademski klub.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Damir Imamović: The World and All That It Holds. Damir si je tokrat za tematsko izhodišče vzel svežo knjižno uspešnico, roman z istim naslovom, torej »Svet in vse, kar ta vsebuje« bosensko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/06/15/damir-imamovic-the-world-and-all-that-it-holds/

Znani so nominiranci in nominiranke za letošnjo nagrado kresnik. To so: Katarina Marinčič, Dijana Matkovič, Tina Vrščaj ter Katja Gorečán in Lado Kralj, ki sta bila pred dobrim mesecem tudi izbranca žirije za Cankarjevo nagrado. Odlomek iz romana Katje Gorečan ste lahko spremljali včeraj, poslušate pa ga lahko tudi na naših spletnih straneh. Danes je na vrsti Lado Kralj z romanom Ne bom se več drsal na bajerju. To je drugi roman Lada Kralja, ki je za svoj kratkoprozni prvenec Kosec koso brusi leta 2010 prejel nagrado za najboljši prvenec in fabulo. Tako kot v svojem prvem romanu Če delaš omleto iz leta 2014 se tudi v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ozira v polpreteklo zgodovino prestolnice, pri tem pa zgodovinska dejstva, osebe, dogodke in prizorišča niza okrog fiktivnih literarnih oseb. Ne bom se več drsal na bajerju se dogaja v obdobju od italijanske okupacije do petdesetih let v Ljubljani, natančneje, v Šiški; tam stoji znameniti grad Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Te vodijo dekliško internatsko šolo, ki jo obiskuje tudi Eva Verdonik. Vanjo se zaljubi najstnik Ivan Knez, ki deluje kot kurir za vosovce. Vsak izmed njiju ima svojega zaščitnika, on likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Ozračje je napeto in situacija nevarna, saj Italijani v imenu velike fašistične ideje Slovence pobijajo ali pa jih odvažajo v koncentracijska taborišča, tam pa jih pogosto čaka prav tako žalostna usoda. Kot da to ne bi bilo dovolj, se začne za Evo ozirati še italijanski poročnik Tartaglia. Kljub težki tematiki je Kralj v svojem slogu gibek, sproščen, včasih celo ironičen. Izbrali smo odlomek iz prvega poglavja romana.

Interpret je Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Matej Juh.
Produkcija leta 2022.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.