Poleg sekundarnih spolnih znakov, kot so rast dlak po telesu, poglabljanje glasu (mutiranje) ipd., se "guevedoces" tudi primarni spolni znaki oz. zunanja spolovila (penis in moda) razvijejo šele v času pubertete (pri približno 12 letih)!
Zakaj je tako?
Biološko gledano imajo ženske 2 X kromosoma, medtem ko imajo moški nehomologen spolni par X in Y kromosoma.
Na Y kromosomu se nahaja tudi poseben gen SRY, ki se praviloma aktivira okrog tretjega meseca nosečnosti in je odgovoren tudi za razvoj testisov.
V testisih nastaja zelo pomemben spolni hormon, imenovan testosteron, ki se nato s pomočjo encima 5-alfa reduktaze pretvori v »močnejšo« oz. potentnejšo obliko, imenovano dihidrotestosteron oz. na kratko DHT. Ta pa je odgovoren za embrionalni razvoj zunanjih moških spolovil, kot sta penis in moda.

Ker imajo "guevedoces" moški kariotip (torej kromosomski par XY) z običajnim izražanjem gena SRY, testise razvijejo skladno s pričakovanji.
Zato tudi proizvajajo testosteron kot ostali biološko opredeljeni dečki. Nimajo pa aktivnega encima 5-alfa reduktaze, zato se penis in moda (moška zunanja spolovila) v času embrionalnega razvoja (nosečnosti) ne razvijejo in ob rojstvu izgledajo kot biološko opredeljene deklice.
Zato jih tudi v otroštvu vzgajajo in obravnavajo kot deklice.
Nato pa se njihovo življenje popolnoma spremeni. Med puberteto pri biološko opredeljenih moških v krvi naraste vsebnost testosterona.
To pa vodi tudi v dramatičen razvoj penisa in mod, ki bi se iz struktur, ki sicer spominjajo na klitoris oz. vulvo praviloma morala razviti že v času embrionalnega razvoja.
To navidezno preobrazbo deklice v dečka, guevedoces, njihove družine in prijatelji skupaj veselo praznujejo in se ga razveselijo.
Prehod je torej enostaven in nediskriminatoren oz. dobro sprejet v družbi, kar pa je tudi najpomembnejše sporočilo za nas, ker imamo kot družba včasih še največ težav prav s sprejemanjem raznolikosti.
*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.