O tem, kaj jim je pri njihovi spolni identiteti všeč, so odgovarjali tudi mladi v Ljubljani. Gostja TV oddaje Prvič SEM pa je igralka Lina Akif, ki poudarja, da so spolne vloge odvisne tudi od zgodovinskega trenutka in družbenega statusa. Lina sodeluje tudi pri projektu Spolna vzgoja II. V Moderni galeriji v Ljubljani pa si lahko do sredine aprila 2024 ogledate njena dela na razstavi Vedno na voljo. Skratka, v tokratni TV oddaji, podkastu in članku se sprašujemo, kaj vse nas opredeljuje.

Kdo sem?
O različnosti v povezavi s tem, kdo nas privlači, kar imenujemo spolna usmerjenost, smo že govorili. Tokrat pa se posvetimo pestrosti na širšem področju doživljanja nas samih – torej identiteti.

Našo identiteto opredeljuje predvsem to, kako nas vidijo drugi in kako se kot osebe dojemamo sami (t. i. samoidentifikacija) oziroma preprosto kdo smo. Čeprav nas tudi spolna in romantična usmerjenost (kdo nas privlači) ter spolne fantazije (kaj nas privlači) opredeljujejo do določene mere, se spolna identiteta nanaša predvsem na to, kako posameznik doživlja spol, ne pa tudi na njegov odnos do okolice. Najbrž je že ob tem jasno, da je to zelo vsestranski in celovit pojem – lahko bi rekli kar kompleksen pojem, ki opredeljuje različne med seboj sicer močno prepletene vidike osebnosti. Zato lahko identiteto razdelimo na več ravni, na primer narodno (katere narodnosti smo), rasno (kakšne barve kožo imamo), poklicno (katero šolo obiskujemo, s katerim delom oziroma dejavnostjo se istovetimo) in spolno (kako dojemamo svoj spol), ki se ji bomo zdaj tudi podrobneje posvetili.

Biološki in družbeni spol
Na spol lahko gledamo z različnih zornih kotov, njegovi temeljni ravni pa sta predvsem dve – biološki in družbeni. Že med nosečnostjo ali najpogosteje ob rojstvu nam zdravniki in zdravnice na podlagi naših bioloških značilnosti oziroma izraženih primarnih spolnih znakov (penisa ali vulve) pripišejo biološki spol (ang. sex). Z razvojem se nato postopno izrazi še naš družbeni spol (ang. gender), ki najpogosteje sovpada s posameznikovim biološkim spolom, čemur pravimo cisspolnost, ni pa to nujno. Lahko se zgodi, da se oseba ne poistoveti z ob rojstvu pripisanim spolom. Kadar se biološki in družbeni spol ne ujemata, govorimo o transspolnosti.

Najpogostejši obliki transspolnosti sta transženska, ki ji je ob rojstvu pripisan moški spol, čeprav se sama doživlja kot ženska, in njej nasprotni transmoški. Poleg teh pa obstajajo še druge skupine, kot na primer nebinarne oziroma kvir osebe. V nasprotju s transmoškimi in transženskami se nebinarne osebe ne opredelijo za eno od dveh možnosti (torej za moškega ali žensko). Namesto tega najdejo svoje bolj ali manj edinstveno mesto na spektru kot vmesni spol, zunaj njega kot "tretji" spol ali pa se spolno sploh ne opredeljujejo.

Leonardo v Prvič denimo pravi: "Če imamo škatle, moški, ženska, lahko vstopim v obe, ne morem pa se pokriti." Martin nadaljuje, da je škatle razcefral in zdaj izbira tisto, kar mu je všeč, tudi pri oblačenju ne razmišlja o tem, kaj naj bi bilo moško ali žensko, ampak kar mu ustreza.
Tudi identiteta spolno nebinarnih posameznikov_ic je lahko fluidna. Fluidnost pomeni, da se spreminja glede na življenjsko obdobje in okolje. Čeprav transspolnost temelji na posameznikovem oziroma posamezničinem doživljanju (t. i. samoopredelitvi), velja poudariti, da to ni stvar izbire, ampak prirojeno stanje, ki ob primerni družbeni podpori ne pomeni nobenih posebnih ovir za življenje. Mogoče si že videl_a film 20.000 vrst čebel (20.000 especies de abejas) ali pa Dekle (Girl). Če nisi, vsekakor priporočamo!

Güevedoces
Tudi biološki spol ni vedno povsem jasna kategorija. Na splošno rečemo, da je moški kromosomski par xy, ženski pa xx; penis in moda imenujemo moška spolovila, vulvo ženska; za testosteron rečemo, da je moški spolni hormon, estrogen ženski. Ampak! Nikoli v življenju ni vse črno-belo.

Denimo güevedoces, kar slovensko pomeni "moda pri dvanajstih", kot že ime pove, doživijo spolno preobrazbo šele v puberteti. Gensko moški posamezniki se namreč rodijo s primarnimi spolnimi znaki, ki so sicer značilno ženski in spominjajo na vulvo, v moške pa se preobrazijo šele v puberteti. Več si lahko prebereš v tem članku. Tudi biološkega spola posameznika zaradi različnih genskih, hormonskih ali drugih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in delovanje spolovil, ni mogoče razumeti le na en sam način – torej tudi biološki spol ni povsem enoznačen.

Interspolnost
V Sloveniji se vsako leto rodita približno dve osebi, pri katerih je na podlagi spolovil zelo težko določiti spol ali pa spolni kromosomi in genitalije niso usklajeni. Moški kromosomski par pri večini sesalcev je xy, ženski pa xx. Osebe, ki izražajo kombinacije značilnosti zunaj binarnega razumevanja biološkega spola (ženska oziroma moški), imenujemo interspolne. Mogoče boš naletel_a tudi na izraz DSD, kar je kratica za angleški izraz "differences in sex development". Vemo, da je izrazov veliko, a medicinska stroka, biologija in družbene vede za podobne ali celo iste pojave uporabljajo različne termine oziroma isti termin za nekoliko različne pojave, zato je dobro, da to vemo. Intersex je recimo lahko nadpomenka DSD-ju, lahko pa je ravno obratno. Tudi pri drugih pojavih iste besede včasih nimajo vedno enakega pomena.

Interspolnost lahko povzroča težave s plodnostjo. Interspolna oseba pa ni isto kot hermafrodit oziroma dvospolnik, saj načeloma nima polno delujočih moških in ženskih reproduktivnih struktur. Značilnost hermafroditizma pa je, kot verjetno veš od pouka biologije, prav to − značilna razmnoževalna strategija nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, dvospolnikov (hermafroditov).

Podkast:

Postopni razvoj spolne identitete
Že iz prejšnjih odstavkov je torej jasno, da se spolna identiteta razvija postopoma. Začne se že z oploditvijo in z določitvijo "genskega dela" (t. i. kariotipa), ki je temelj biološkega spola. Na tej podlagi se nato oblikujejo še drugi biološki sistemi – od anatomskih (npr. spolovila), hormonskih (kamor spada tudi testosteron) pa vse do živčnih (kot so možgani). Tako opremljen novorojenček se nato razvija naprej. V oblikovanje spolne identitete se nato vpletejo tudi posameznikove osebnostne značilnosti in okolje, v katerem odrašča – torej psihosocialni dejavniki. Ti pomembno sooblikujejo posameznikov_čin družbeni spol. Da se vsak od nas malo osebnostno razlikuje od drugega, je torej jasno. Pa si kdaj pomislil ali pomislila, kako drugačno bi bilo tvoje življenje recimo v Indiji? Ali pa, kako drugače svoj spol izražaš pri dvanajstih, pri tridesetih ali pri osemdesetih letih?

Spolni izraz
Spolno identiteto navzven na različne načine izražamo z načinom oblačenja, govora, pričesko ipd., čemur preprosto pravimo spolni izraz. Tega sicer vsak intepreptira po svoje, v družbi pa se na podlagi splošnega mnenja ustvarijo pravila ali norme, iz katerih se nato lahko razvijejo tudi stereotipi in iz njih škodljivi predsodki. Na podlagi predsodkov temelji diskriminacija vseh, ki od vzpostavljenih norm na tak ali drugačen način odstopajo. Pomisli, od koga pričakuješ, da nosi dolge lase, od koga pa kratke? Pa ličila, na kom jih pričakuješ? Od koga družba pričakuje, da ima gladko pobrite noge in koga bi zaradi tega zbadali?
Spolni izraz posameznika ali posameznice je lahko usklajen s tem, kar je pričakovano glede na spolne norme in vloge v družbi. Lahko pa tudi ni. Recimo glede na to, kako pričakujemo, da se bodo obnašale ženske, in kako pričakujemo, da se bodo obnašali moški. Med drugim se tudi na podlagi norm in vlog vzpostavlja t. i. družbena (socialna) identiteta oziroma pripadnost.

Družbena identiteta in diskriminacija
Teorija o družbeni identiteti temelji na predpostavki, da vsi ljudje želimo pripadati svoji družbeni skupini (recimo šolskemu razredu ali skupini prijateljev), pa tudi na tem, da "svojo" skupino ocenjujemo kot boljšo od drugih. Posameznik_ca, ki se poistoveti s skupino in prevzame družbeno identiteto, se začne recimo oblačiti podobno kot drugi prijatelji_ce in lahko potisne ob stran individualno identiteto (recimo tisto, po čemer se od skupine razlikuje). Vse to pa lahko vpliva na spremembo človekovega vedenja. Razmisli, ali se zaradi strahu, da bi te prijatelji ali prijateljice izločili_le iz svojega kroga, vedeš in oblačiš kaj drugače, kot bi se sicer. Podobo ravnamo ljudje tudi, ko želimo izražati pripadnost skupini določenega spola.

Področje spolne identitete v družbi žal še vedno spremljata diskriminacija in neenakovrednost, in to čeprav nam zakonodaja zagotavlja enakopravnost ne glede na spolno identiteto, usmerjenost, raso in svetovnonazorsko prepričanje. Zato je pomembno, da se tega zavedamo in se, kolikor je v naši moči, zavzemamo za čim bolj vključujoče in prijazno družbeno okolje. Le tako bomo namreč lahko uspešno udejanjili tudi svojo edinstvenost.

Pri tem se lahko navežemo na misel ameriške raziskovalke dr. Temple Grandin: "The world needs all kinds of minds," kar v slovenščini pomeni, da svet potrebuje vse različne načine razmišljanja.

*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.

Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*