"Zaprem se v sobo, dam muziko najbolj na glas, uničujem svoje bobenčke in poslušam žalostno ali pa veselo glasbo." Ana Vida piše poezijo, Tilen gleda televizijo, skoraj vsi pa stavijo tudi na prijatelje. Kaj pomaga tebi, boš moral ugotoviti sam ali sama. Prvič pa je tu, da ti olajša proces!

Med puberteto, ki je zelo razgibano obdobje, odnosi med prijatelji in med vrstniki pa so precej intenzivni, je možnosti za razvoj simpatij več. Puberteta je čas, ki je namenjen tudi temu – torej odkrivanju ljubezenskega življenja, kar pa s seboj prinese tudi kakšno razočaranje. "Vseeno je bolje iti skozi življenje z nekim pogumom," meni Saša Vipotnik, glasbenica iz skupine AKA Neomi.

Kaj vse je še povedala, lahko izveš ob 20.30, če z daljincem prestaviš na TV SLO 2. V sredo ob 20.00 pa boš v podkastu na Prvem programu Radia Slovenija slišal_a še več pogovorov mladih, ki smo jih posneli v Centru mladih Koper in v Dijaškem domu Poljane Ljubljana.

Zaljubljenost in razum
Ljudje se razlikujemo že na prvi pogled, pa tudi po lastnostih, ki nas privlačijo pri drugih, tako na zunaj kot osebnostno. Zato se lahko zgodi, da osebi, ki nas privlači, nismo všeč na enak način kot je ona nam. Pogosto tudi pri začetni obojestranski naklonjenosti zveza ne uspe oziroma sčasoma eden ali več vpletenih ugotovi, da jih odnos ne osrečuje več, kar privede do razhoda. To se najpogosteje zgodi, ko mine začetno obdobje zaljubljenosti, v katerem se s simpatijo še spoznavamo.

Vsi novi in neznani dražljaji oziroma »neznan teren« v nas navadno vzbujajo močne prijetne občutke in željo po še več, zato smo pri tem bolj ali manj osredotočeni na pozitivne lastnosti svojih simpatij. Lahko bi rekli, da smo kar malo zadeti od ljubezni in zato motečih lastnosti in navad partnerja ali partnerke ne opazimo oziroma jih nočemo opaziti, dokler začetna faza zaljubljenosti ne mine. Odnos se takrat umiri in prinese na površje vse, kar smo prej uspešno potiskali stran. Nadzor zdaj torej prevzame razum, medtem ko smo se v fazi zaljubljenosti vedli manj razumsko in bolj pod vplivom čustev.

Kaj vse gre lahko narobe …
Ne želimo strašiti in naštevati vseh nevarnosti, ki lahko pripeljejo do razpada zveze, samo odkrito se pogovarjamo. Poleg različnih pogledov in medsebojnih nesoglasij, nezvestobe in podobnega, lahko k neuspehu zveze pripomorejo še zunanji dejavniki, kot na primer razdalja med zaljubljenimi, aktivno ali pasivno neodobravanje okolice (če ti starši recimo govorijo, da ta oseba res ni primerna zate) in podobno. Tako zaradi neuslišane kot zaradi propadle romantične zveze pa smo seveda razočarani in potrti. Včasih so občutki tako močni, da prerastejo v depresivno stanje, ki nas ovira pri vsakodnevnih (šolskih, službenih, domačih) zadolžitvah.

Proces žalovanja
Proces prebolevanja razpadle zveze ali neuslišane ljubezni je v svojem bistvu enak žalovanju, ki poteka v več fazah: od zanikanja oziroma nezmožnosti sprejemanja izgube, jeze oziroma obtoževanja sebe in drugih, pogajanja oziroma razočaranja nad neuspehom, prek žalosti oziroma občutkov nemoči, ki jih pogosto spremlja zapiranje vase in izogibanje prijateljem, do sprejemanja, ko se pač sprijaznimo z izgubo oziroma novimi okoliščinami.

Koliko časa bo kdo potreboval za žalovanje, je odvisno od vsakega človeka posebej, pa seveda tudi od globine in trajanja odnosa oziroma fantazije o njem. Pomembno pa je, da si za prebolevanje vzamemo dovolj časa in imamo ob tem tudi mrežo ljudi, ki jim zaupamo in na katere se lahko opremo, ko to potrebujemo – saj veš, prijatelji, družina ... Čeprav je vsaka ljubezenska zgodba posebna in njen konec nikoli ni lahak, pa je tudi razhod sestavni del romantičnega odnosa.

Ostani TI!
Ko smo srečni v razmerju, seveda želimo veliko časa prebiti skupaj z ljubljeno osebo, mogoče celo malo pozabimo na prijatelje in na stvari, ki jih sicer radi počnemo, kar pa na dolgi rok ni najbolje. Odnosi naj bi naše življenje dopolnjevali, ne pa ga opredeljevali! Torej, če naenkrat prijateljem nimaš povedati nič drugega kot to, kako si zaljubljen_a in kam sta skupaj šla, nekaj ni v redu.

Le če smo iskreni do sebe ter najdemo in ohranimo svoje bistvo, smo lahko srečni in zadovoljni tudi v (intimnem) razmerju in hkrati lažje prenesemo njegov morebitni neuspeh ali neuslišano ljubezen. Pa še to: lahko se zgodi, da si konec razmerja želi samo eden. Tu pa je nujno spoštovanje: nikogar ne silimo, naj bo z nami, če si tega ne želi; poleg svojih želja spoštujemo tudi odločitve drugih. Saj veš, soglasje! Samo ja pomeni ja. To pa ne velja le za seks oziroma telesne vidike odnosov, ampak tudi za čustvene oziroma bolj platonske!

Pretvarjanje
To pa nas je spet pripeljalo do tega, da je ključna sestavina zdravih odnosov pogovor. Tudi v intimnem razmerju je najpomembnejše, da ne lažeš in se ne pretvarjaš. A to je zaradi strahu pred izgubo ljubljene osebe včasih težko. Kadar ti je kdo všeč, se trudiš ugajati. In takrat mogoče tudi kaj zamolčiš, prirediš in se predstaviš s tistimi podatki in informacijami, za katere meniš, da se z njimi pokažeš v zanimivi in privlačni luči. Včasih se simpatijam tudi namenoma prilagajamo, na primer tako, da se začnemo ukvarjati s podobnimi stvarmi kot oni_e ali se začnemo družiti z ljudmi, ki so jim blizu …

Tako iščemo oziroma včasih kar na silo ustvarjamo skupne interese predvsem z namenom, da bi nas naše simpatije opazile in nam začele vračati naklonjenost. Včasih tako res odkrijemo kaj novega, za kar prej nismo vedeli, da nas veseli. Pogosto pa gre bolj za pretvarjanje, ki ne more trajati večno. Zato je bolje in lažje, če si odkrit_a, vendar spoštljiv_a do občutkov drugih že od vsega začetka, ko se s svojimi simpatijami šele spoznavaš, saj ti to lahko prihrani težave kasneje, če odnos preraste v intimno razmerje.

Prilagajanje
Biti zvest sebi pa seveda ne pomeni, da se ne zmoremo ali nočemo prilagoditi. Prilagajanje je v intimnih razmerjih prav tako pomembna vrlina. Vsekakor moramo biti občutljivi za potrebe, želje in osebni prostor drugih, vendar ne tako, da ob tem popolnoma pozabimo nase. Svoje omejitve moramo najprej poznati in se tudi pogovarjati o njih, da vemo, na katerem področju drugim pridemo naproti lažje in kje težje. Komunikacija in pogovor sta torej zelo pomembna, je pa tudi povsem normalno, če se ti je o čem (oziroma s kom) tudi neprijetno pogovarjati. Takrat je prav, da to jasno izraziš in hkrati tudi sam_a spoštuješ odločitve drugih.

In še … jeziki ljubezni
Mladi v pogovoru, ki ga lahko slišiš v podkastu, govorijo tudi o jezikih ljubezni, ki so na TikToku trenutno zelo priljubljena tema videov. Od kod ti izhajajo?
Pred približno 30 leti jih je oblikoval ameriški baptistični pastor Gary Chapman na podlagi pogovorov s poročenimi heteroseksualnimi pari, ki so k njemu hodili na zakonsko terapijo. Chapman pravi, da ljubezen izražamo na različne načine, imamo pa vsak svoj primarni jezik ljubezni, recimo dotikanje, usluge, obdarovanje, besede … Ampak znanstveniki in znanstvenice niso našli nobenih dokazov, da takšna delitev drži. Raziskav na to temo ni dovolj, in še izsledki tistih, ki jih poznamo, so različni

Zelo težko je tudi potrditi ali ovreči trditev, da so pari, ki vedo, kateri jezik ljubezni kdo govori, srečnejši od tistih, ki tega ne vedo.
Večina ljudi ljubezen izraža na različne načine, odvisno tudi od okoliščin, tako da spletnih kvizov o jezikih ljubezni ne jemlji preveč resno. Predvsem je dobro, da se o tem, kaj ti je všeč in kaj potrebuješ, pogovoriš s svojim partnerjem ali partnerico. Potrebe se namreč spreminjajo. Pred testi in izpiti, torej v stresnih obdobjih, verjetno potrebuješ drugačno pozornost in podporo kot pa med počitnicami, ko šolske skrbi lahko za nekaj časa vržeš čez ramo in se prepustiš brezskrbnemu druženju z osebami, ki so ti blizu.

Aplikacije za zmenke
Danes so za iskanje ljubezni, spolnih partnerjev in prijateljev priljubljene tudi aplikacije za zmenke, ki so spremenile nekatere navade spoznavanja med ljudmi. Številni na ta način najdejo, kar iščejo, a lahko se zgodi tudi, da na drugi strani zaslona ni takšna oseba, kakršno pričakuješ. Zato je prav, da smo previdni in aplikacije uporabljamo šele, ko smo dovolj zreli in dovolj stari.
Več o zmenkarskih aplikacijah in izkušnjah, ki jih imajo z njimi mladi, pa lahko izveš v Slovarju spolne vzgoje s podnaslovom Spletne zmenkarije.

*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.

Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*