Melani je tokratna gostja TV-oddaje Prvič ZATRESKANI. V podkastu pa lahko slišite še več pogovorov mladih, ki smo jih snemali v Ljubljani in Kopru.

Zaljubljenost in enoličnost
Ko se zaljubiš, se vedeš bolj nezavedno, kot bi bil na nekakšnem avtopilotu. Nadzor takrat namreč v večji meri prevzame t. i. limbični sistem v možganih, od koder izvira velik del naših čustvenih odzivov. Vedenje zaljubljencev, ki bi za kanček pozornosti svoje simpatije naredili skorajda vse, zato včasih spominja na zasvojenost. Čeprav je zaljubljenost lahko prijetna, pa zaradi povišanih vrednosti stresnih hormonov v krvi, kot sta adrenalin in kortizol, za telo pomeni tudi precejšen stres, saj smo nenehno napeti, pogosto tudi manj in slabše spimo. Ko se zaljubiš, tvoje telo torej porabi več energije, zato ne pozabi na malico!

Sčasoma se stanje umiri, vajeti ponovno prevzame razum. Osebo bolje spoznaš, njeni odzivi postanejo predvidljivejši, tvoji občutki ob tem pa manj močni in razburkani. Odnos se torej postopoma umiri in uteče v ustaljene vzorce. Zaljubljenost skozi tak proces lahko preraste v ljubezen. Vendar le, če se za to zavestno odločiš in razmerje tudi dejavno vzdržuješ. Ustaljenost je za trdnost zveze koristna, a hkrati pogubna, če ne poskrbiš tudi za razgibanost oziroma popestritev, s čimer ohranjaš zanimanje za odnos in ga ves čas na novo osmišljaš.

Vznemirjenje
Si se že kdaj vprašal ali vprašala, zakaj kljub temu da se s samozadovoljevanjem lahko potešimo takrat, ko želimo, in na način, ki nam najbolj ustreza, ljudje še vedno seksamo z drugimi? Da torej iščemo spolnega partnerja ali partnerico? Samozadovoljevanje se od spolnega odnosa z drugimi osebami nekoliko razlikuje.

Z vidika preživetja in varčevanja z energijo je za človeško telo ločevanje nepredvidljivih in predvidljivih dražljajev zelo pomembno, zato del naših možganov, tudi tvojih, spremlja gibanje in vnaprej predvidi občutke, ki jih to lahko povzroči. Veš torej, kaj te čaka, če premakneš nogo ali roko, in nisi vsakič znova presenečen nad tem. Zato tudi sami sebe ne moremo požgečkati. Torej je samozadovoljevanje manj vznemirljivo, ker telo ve, kaj bo naš naslednji korak. Seveda pa so dotikanje, spolnost in fizična pozornost tudi izraz naklonjenosti, ljubezni. Pri spolnosti ne gre le za telesno potešitev, ampak tudi za izkazovanje naklonjenosti.

Podobno je tudi v razmerju: če preveč "zaspiš" in postane vse, recimo to, kam greš na zmenek, kdaj dobiš poljub, kako daješ komplimente, zelo predvidljivo, dolgočasno in nespodbudno, lahko to privede tudi do razpada intimnega razmerja.

Kdo nas privlači
Kako si izbereš simpatijo, v katero se zatreskaš? Poznaš odgovor? No, medtem ko razmišljaš, kaj je pri tem glavno, beri naprej. Večkrat smo že poudarili, da so naši "okusi" in nagnjenja zelo različni. Tako ni nič nenavadnega, če je tebi všeč nekdo, ki se zdi tvoji najboljši prijateljici ali prijatelju čisto mimo. Kljub temu pa obstajajo določeni vzorci.

Raziskave kažejo, da so osebe s skladnimi telesnimi in obraznimi razmerji načeloma privlačnejše, prav tako osebe mešanega porekla, a ni nujno, da to drži za vse. Intimnih partnerjev si ne izbiramo le na podlagi zunanjih, ampak tudi na podlagi osebnostnih lastnosti. Tako so pri tem načeloma privlačnejše zanimive, aktivne, samozavestne osebe, ki pa so hkrati tudi dovolj občutljive in zmožne izražati čustva oziroma ranljivost. Če se nam zdi oseba zanimiva, pogosto sploh nismo pozorni na njeno zunanjost.

No, se zdaj že spomniš, kaj je tista lastnost simpatije, ki te je najprej pritegnila? Ali je enaka kot pri prejšnji simpatiji?

Biologija in družba
Ljudje imamo različne okuse, smo različnega spola in imamo različne identitete. Nekateri se zaljubijo v osebe istega spola, drugim so bolj vešč nasprotja, to pa vse vpliva na izbiro intimnih partnerjev ali partneric. Ljudje načeloma ubirajo različne strategije in dajejo prednost različnim lastnostim. Razlog za opisane razlike biologi, ki spol in spolnost obravnavajo predvsem v okviru razmnoževanja, najdejo v spolni selekciji (spolnem odbiranju). To bi pomenilo, da nas v povprečju bolj privlačijo osebe, s katerimi imamo več možnosti za razvoj in vzgojo uspešnih potomcev. Seveda pa se za tem, s kom hodiš ali s kom si, skriva precej več kot biologija.

Na to, kako si izberemo partnerja ali partnerico, lahko pogledamo tudi skozi oči družboslovcev, ki znajo pojasniti izbiro na povsem drugačen način. Pomembne so vrednote, način življenja, socialni in ekonomski vidiki in še kaj.

Zanemariti ne moremo niti kulture in družbe, ki pomembno vplivata na to, koga si izberemo za partnerja in zakaj se odločamo tako, kot se. Verjetnost, da se zatreskaš v osebo, ki ti je v tem smislu bližje, je večja, saj se boš prav z osebo, s katero imaš več skupnih interesov, tudi prej in pogosteje srečal_a, skupaj bosta preživela več časa in tako navezala tesnejši odnos. Skratka, če rad hodiš v kino, je večja verjetnost, da boš v kinu tudi srečal_a koga, ki ti bo všeč.

Glede na to, da ima pri izbiri partnerja in pri tem, kaj nas privlači in kaj se nam zdi seksi, vsak svoj pogled, pa je na svetu vsaj nekaj oseb, ki so primerne prav za vsakogar. Tudi zate!

Podkast:

Privlačnost se lahko razcepi
Navadno se zaljubljenci želijo poljubljati, se dotikati, in ko so dovolj stari in zreli, si želijo tudi spolnosti. A lahko se zgodi, da ni tako. S tem pa posegamo že v psihologijo zaljubljenosti in se ukvarjamo z nečim, kar imenujemo model razcepljene privlačnosti (ang. split attraction model – SAM), ki zaljubljenost razdeli na spolno in romantično privlačnost.

Skratka, romantična privlačnost je takrat, ko nam je nekdo neizmerno všeč in mislimo nanj, si želimo z njim ali njo preživeti čim več časa, se objemati. Drugi pa je, da si z osebo želimo spolnih odnosov in intimnosti. Oba dela sta načeloma bolj ali manj usklajena. A pri nekaterih osebah se zgodijo tudi razhajanja. To pomeni, da nekoga v nekem trenutku spolno privlačijo druge lastnosti oziroma osebe, kot ga ali jo privlačijo romantično. Iskanje ljubezni v tem primeru postane kar velik izziv, ki lahko zahteva nekaj več potrpežljivosti.

Težava, s katero se tovrstni posamezniki_ce srečujejo, pa je tudi stigmatizacija družbe, ki je pri sprejemanju vsega, kar ni v skladu s pričakovanji, torej nenormativnih oblik odnosov, še vedno zelo omejena. Da bi to spremenili, je – tako kot pri vsem – odločilna že večkrat omenjena iskrenost. In pogovor!

*Članek je napisal Tim Prezelj, raziskovalec na področju seksologije in asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer izvaja predmet spolna vzgoja s spolno kulturo. Sicer je pa Tim tudi mladi raziskovalec na ZRC SAZU, kjer opravlja doktorat.

Tim Prezelj, raziskovalec seksologije*