Državni vrh se je uporu poklonil na ponedeljkovi državni proslavi v Novi Gorici, osrednja slovesnost na sam praznik pa je bila na Boču, pri spomeniku padlim borcem Kozjanskega odreda. Slavnostna govornika sta bila obrambna ministrica Ljubica Jelušič in predsednik Zveze borcev za vrednote NOB-ja Janez Stanovnik.

Jelušič: V SV-ju ni dvomljivcev
Janez Stanovnik je izpostavil, da je Slovenska vojska naslednica partizanske, ki je v boju proti fašizmu in nacizmu rešila slovensko čast, je za Radio Slovenija poročala Irena Kodrič Cizerl. Dotaknil se je tudi peticije "Ukinimo vojsko" in dejal, da če je vojska hrbtenica države in suverenosti, zakaj ne ukinemo kar države. Vlogo Slovenske vojske je izpostavila tudi ministrica Ljubica Jelušič, ki je dejala, da v Slovenski vojski ni dvomljivcev glede njenih nalog in poslanstva.

Stanovnik: Umrlo sedem odstotkov prebivalcev Slovenije
Slovenski narod je med drugo svetovno vojno izgubil sedem odstotkov prebivalstva, v bojih pa je padlo 30 tisoč partizanov, kolikor jih je vojska štela ob koncu vojne, je še dejal Stanovnik in dodal, da sta prav to obdobje in Osvobodilna fronta postavila temelje slovenski državnosti.

Slovesnosti ob prazniku so potekale tudi na Ptuju in v Gabrovki pri Litiji, Združenje borcev za vrednote NOB Kranj pa je pripravilo tradicionalni pohod po gozdnih stezah spominskega parka Udin Boršt.

Praznovati bi morali vsi Slovenci
Zgodovinar Janko Prunk je prepričan, da bi morali 27. april praznovati vsi Slovenci, ne glede na ideološko usmerjenost. Po njegovih besedah je bil praznik ustrezno poimenovan, saj leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo. "OF je bil nedvomno organizacija protiokupatorskega odpora in to je nedvomno pozitivno dejanje v zgodovini slovenskega naroda. Res pa je, da je bil OF tudi spodbujevalec, začetnik in nato izvajalec socialistične revolucije ter povzročitelj državljanske vojne," je opozoril.

Türk: Upor največja odločitev Slovencev do tedaj
Pred praznikom je na prireditvi v spomin na nanoško bitko na Nanosu spregovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Zatrdil je, da je bila odločitev za upor največja odločitev Slovencev v naši dotedanji zgodovini, da so se partizani borili za svobodo in boljši svet in da smo Slovenci narod zmagovalcev.

Kot omenjeno, se na dan upora proti okupatorju, ki je bil do leta 1992 znan pod imenom dan OF-a, spominjamo ustanovitve OF-a, čeprav je bil ta v resnici ustanovljen dan prej. 27. april kljub temu simbolizira slovenski upor proti fašizmu.

Vse se je leta 1941 začelo v hiši Josipa Vidmarja
Vse se je torej začelo 26. aprila 1941, ko so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani srečali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS), Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in gostitelj Vidmar.

Prvotno ime OF-a je bilo Protiimperialistična fronta. Do preimenovanja v Osvobodilno fronto slovenskega naroda je prišlo po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Tedaj je OF pozval tudi k oboroženemu uporu.

Na čelu OF-a Komunistična partija Slovenije
Kot je znano, je osrednjo vlogo v OF-u od vsega začetka igrala partija. OF je namreč vodil visoki predstavnik KPS-ja (pozneje prvi predsednik slovenske socialistične vlade) Boris Kidrič, medtem ko je bil predsednik KPS-ja Edvard Kardelj med voditelji jugoslovanskega odpora.