DZ je na izredni seji odločal o datumu za razpis in izvedbo referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Z 28 glasovi za, 4 proti in 46 vzdržanimi glasovi so poslanci sprejeli predlog odbora za delo, naj bo referendum razpisan 21. aprila, izveden pa 5. junija.

SDS predlagal tri referendume na en dan
Poslanci so zavrnili predlog amandmaja SDS-a, po katerem bi bil referendum o zakonu o preprečevanju dela na črno izveden 12. junija skupaj z referendumom o pokojninski reformi in o arhivih.

Minister za delo Ivan Svetlik je pojasnil, da je bil podoben zakon o preprečevanju dela na črno sprejet že leta 2000, bistvena razlika pa naj bi bila v tem, da zdajšnji zakon krepi nadzorne organe in razmejuje pristojnosti med njimi. Glede očitanega omejevanja medsosedske pomoči pa je Svetlik povedal, da lahko podjetniki dajo sosedom pri izvedbi različnih del praktično neomejen popust, pa jih zaradi tega ne bo nihče kaznoval.

Pobuda je po njegovem mnenju škodljiva za državo in državljane. Zatrdil je, da so želeli na ministrstvu z omenjenim zakonom narediti korak naprej pri omejevanju sive ekonomije in omejiti "nelegalne kraje delovnih mest".

SLS: Umaknimo pobudo in se pogovarjajmo o boljših rešitvah
Vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik je dejal, da obžaluje, da se je razvrednotil tako pomemben institut, kot je referendum. Pojasnil je tudi, da predlog zakona ne prinaša jasnejših in učinkovitejših rešitev, zato so v SLS-u želeli črtanje členov glede medsosedske pomoči in dela v lastni režiji. Kljub slabostim zakona je prepričan, da bi se te lahko med njegovim nastajanjem odpravile, če bi se opozicija in koalicija poslušali med sabo. Predlagatelje referenduma je vprašal, ali je mogoče, da umaknejo pobudo in se takoj začnejo pogovarjati o boljših rešitvah.

Stališče stranke SNS je podala poslanka Sara Viler, ki je poudarila, da je nelogično, da se v zakon vključuje tudi carinska uprava. Poudarila je, da je sosedska pomoč nujno humanitarno delo. "Vsekakor je nedopustno omejevanje sosedske pomoči," je poudarila in pojasnila, da so "sosedska pomoč, udarništvo, kolegialnost del naše kulture". Dodala je, da je potrebno prilagajanje Evropski uniji, vendar ne tako, da se "tepta narod".

V SD-ju pri glasovanju vzdržani
Matevž Frangež iz SD-ja je povedal, da če kdo misli, da bo gospodarska kriza oz. "ta nočna mora mimo, se moti". Poudaril je, da je "od nas odvisno", kako bomo izšli iz krize. Če se ne bo sprejelo sprememb, bodo "težave še večje". Prepričan je, da je narodu treba postaviti odgovorno referendumsko vprašanje. "Keramične ploščice v naši kopalnici nimajo nič skupnega s solidarnostjo, ki je tako potrebna v naši deželi," je dodal Frangež.

Kritično je pristopil tudi do zahteve po razpisu referenduma in poudaril, da "moramo stopiti skupaj". Prepričan je, da je "odgovorna politika opravila svojo nalogo, vlada je pripravila zakone, državni zbor jih je sprejel. Ta referendum pa je nepotreben, škodljiv."

LDS: Gre za politikantsko pobudo
Vodja LDS-ovih poslancev Borut Sajovic meni, da gre za še eno politikantsko pobudo, ki sicer ustreza določenim pravnim normam, vendar je po njegovem daleč od "zakona zdravega razuma in potreb, ki jih ima družba". Rešitve, ki jih prinaša zakon, je označil za dobre. Ministrstvo je po njegovem mnenju pripravilo soliden izdelek, vendar gre, kot pravi, pri celotni zgodbi za nekaj več, zato upa, da bodo državljani to prepoznali in presekali to zgodbo. Pobuda je po njegovem prepričanju neargumentirana in zavajajoča, zato je predlagatelje pozval, naj še enkrat premislijo o njeni smiselnosti.

Franc Jurša je v imenu DeSUS-a pozval poslance, naj se vprašajo, ali je tolikšno število referendumov res potrebno, v stranki pa zahtevo opredeljujejo kot nepotrebno. Prepričan je, da je zakon potreben, zato je dejal, da bo "zelo razočaran, če bo zakon na referendumu padel". "Danes je skrajni čas, da se to področje bolj nadzira," je poudaril. V DeSUS-u verjamejo, da bi bil učinek pozitiven tudi zaradi večjega nadzora inšpektorjev.

Vito Rožej (Zares) je poudaril, da ima Slovenija liberalno referendumsko zakonodajo, ki je v zadnjem mandatu redno izkoriščana oz. zlorabljana. Dejal je, da se zahtevi glede na ustavne in zakonske določbe ne sme oporekati, čeprav nobena izmed domnevnih pomanjkljivosti, ki jih navajajo predlagatelji, ne drži. Zatrdil je, da bodo imeli državljani zdaj priložnost, da se odločijo, v kakšni državi želijo živeti in ali je to nemara država, v kateri bo vsa ekonomija siva, prihodnost pa prav tako.

SDS: Se bodo sosedje zdaj med seboj ovajali?
Robert Hrovat se je v imenu stranke SDS vprašal, "kakšni so danes sploh medsosedski odnosi". Prepričan je, da bo zakon povzročil, da se bodo "sosedje med seboj ovajali". Predlagan zakon je označil za "ponižujoč način nadzora". Povedal je še, da so v SDS-u konstruktivno s predlogi amandmajev poskušali sodelovati pri pripravi zakona, izpostavil je še 12. člen zakona, ki govori o medsosedski pomoči, ki je za stranko SDS nesprejemljiv.

"Noben sosed ne bo mogel več pomagati kot sosed sosedu. Če je to sprejemljivo, potem izgubljate stik z realnostjo," je povedal Hrovat, ki je še poudaril, da je za "SDS sosed sosed in mesosedska pomoč je medsosedska pomoč in konec. Če želimo preprečiti posledice tega zakona, ne preostane drugega, kot da odločijo državljani."

Vili Rezman je v imenu nepovezanih poslancev dejal, da referendumske pobude ne podpirajo, čeprav menijo, da je zakon, čeprav je usklajen s socialnimi partnerji, slab. Kot pravi, zakon vsebuje preveč omejitev, kot bi bilo morebiti treba. Ob tem je prepričan, da obstajajo tudi druge poti za uveljavitev boljših rešitev, kot je referendum.

Referendum na predlog SDS-a in SNS-a
Referendum je sicer zahtevalo 31 poslancev SDS-a in SNS-a, ki se jim zdi zakon neustrezen predvsem zaradi nedopustnega omejevanja sosedske pomoči, neustreznega urejanja kratkotrajnega dela za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, napačnega cilja, nesorazmernih sankcij za fizične osebe in nedorečenih posledic pri odkritju dela na črno ter neustrezne opredelitve pojma brezplačno delo.