Za delo na črno se po novem ne štejejo delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno in prostovoljsko delo, osebno dopolnilno delo in sosedska pomoč. Vendar pa se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo, saj je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki to isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti.

Poslanci namreč niso podprli dopolnil SDS-a, da se nobena sosedska pomoč ne bi pojmovala za delo na črno. "Pahorjeva vlada jemlje pri malih, ne pri velikih," je zato dejal poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Strožje kazni, več nadzornikov
Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, bodo lahko po novem znašale tudi 15.000 evrov. Poleg tega bo moral to osebo zaposliti za nedoločen čas in ji za obdobje celotne zaposlitve pred razkritjem poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Posameznika, ki opravlja delo na črno, pa lahko doleti kazen 2.000 evrov.

Nadzor bo izvajalo okrepljeno število inšpektorjev, saj se med nadzorne organe vključuje carinsko upravo. S tem se bo razbremenil Inšpektorat RS za delo, ki se bo lahko intenzivneje usmeril v nadzor na področju inšpekcij delovnih razmerij.

Urad za varstvo konkurence se bo preoblikoval
Poslanci so na seji opravili glasovanje še o nekaj predlogih. Soglasno so podprli novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero se bo Urad RS za varstvo konkurence izvil izpod okrilja ministrstva za gospodarstvo ter preoblikoval v samostojno in neodvisno agencijo. Ta bo začela delovati 1. januarja 2012, nanjo pa se bodo prenesle vse naloge in pristojnosti, ki jih po veljavnem zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence zdaj opravlja urad.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je dejala, da bi tako radi čim bolj omejili neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog na področju varstva konkurence. Povečanje samostojnosti in neodvisnosti varuha konkurence je bila tudi ena izmed zahtev organizacije OECD, katere članica je Slovenija postala lani.

Ne bo spremembe obdavčitve za funkcionarje EU-ja
So pa poslanci zavrnili dva predloga zakonov, ki jih je vložil SDS. S predlogom novele zakona o dohodnini je SDS predlagal enako obdavčitev slovenskih funkcionarjev v institucijah EU-ja, kot velja za evropske poslance. Po zdajšnji ureditvi so funkcionarji oproščeni plačevanja dohodnine v Sloveniji, poslanci Evropskega parlamenta pa so dolžni napovedati in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov na ravni EU-ja, nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji.

V SDS-u so zakon predlagali, ker menijo, da bi morala biti obdavčitev enaka za omenjene funkcionarje in evropske poslance iz Slovenije. A je finančni minister Franc Križanič opozoril, da je davčna obravnava zaposlenih v evropskih institucijah določena s protokolom o privilegijih in imunitetah v EU-ju, ki ga je sprejela tudi Slovenija in je mednarodna pogodba.

Postopki se ohranjajo
Prav tako pa je parlament z 44 glasovi za in 36 glasovi proti sklenil, da predlog novele zakona o davčnem postopku, ki bi poenostavil plačevanje davkov in prispevkov za obrtnike ter podjetnike, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so se v razpravi strinjali, da je treba administrativna bremena v gospodarstvu zmanjšati, različna pa so bila stališča do tega, ali je predlagana novela, ki jo je že četrtič vložil SDS, pravi način. Predlog SDS-a je predvideval, da bi lahko obrtniki in podjetniki le z eno položnico nakazali vse svoje obveznosti iz naslova davkov in prispevkov na skupni račun, iz tega pa bi se vplačilo po ustreznem ključu razporedilo na posamezne upravičence.