Državni zbor je redno februarsko sejo nadaljeval z vladnim predlogom novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika je treba delo na črno omejiti, ker neposredno konkurira delovnim mestom, zavira podjetništvo, šibi pritok sredstev v javno blagajno ter spodjeda socialno državo.

Minister je tudi tokrat poudaril, da zakon predstavlja pomemben korak v boju proti sivi ekonomiji oziroma delu na črno ter da bo bistveno prispeval k novim delovnim mestom in večjim možnostim za podjetništvo.

Kot je še povedal minister, je ena izmed pomembnejših novosti zakona, da se v nadzor nad zaposlovanjem na črno vključuje carinska uprava, kar bo omogočilo postopna angažiranja dodatnih 170 inšpektorjev za nadzor na terenu. Zaradi vključitve carinske uprave kot nadzornega organa se bo razbremenil inšpektorat za delo, ki se bo intenzivneje usmeril v nadzor na področju inšpekcij delovnih razmerij.

Sosedska pomoč ni delo na črno
"V javnosti je najbolj odmevala omejitev sosedske pomoči, kljub temu da je tovrstna omejitev zajeta že v sedanjem zakonu in velja že od leta 2000," je povedal Svetlik. Predlog novega zakona po njegovih zatrditvah ne omejuje sosedske pomoči bolj, kot jo je omejeval že dosedanji zakon, temveč jo podrobneje opredeli, kadar gre za opravljanje dela na nepremičninah ali premičninah, ki so vezane na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe, medtem ko sosedske pomoči med posamezniki, ki nimajo registrirane dejavnosti, ne omejuje. "Predlog zakona nikakor nima namena omejevati sosedskih odnosov, temveč ureja razmere in učinkovitejši nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno," meni minister.

V SLS-u in SDS-u vložili dopolnila
V SLS-u zakon podpirajo, saj menijo, da sta siva ekonomija in delo na črno velika težava v Sloveniji, čeprav so mnenja, da bi te anomalije lahko sankcionirali tudi z uspešnejšim in bolj motiviranim delom obstoječih inšpekcijskih služb. Nasprotujejo pa členom zakona, ki opredeljuje medsosedsko pomoč, ki bo v določenih primerih lahko opredeljena kot delo na črno. Kot je pojasnil Janez Ribič, v stranki menijo, da bo sankcioniranje medsosedske pomoči, kot sta, na primer, friziranje na domu in pomoč na kmetiji, prineslo več negativnih kot pozitivnih posledic. Zakon so v SLS-u dodatno amandmirali, da bi postal sprejemljiv, zato upajo, da bodo njihovi amandmaji sprejeti.

V SDS-u zakon načeloma podpirajo, vendar prav tako kot v SLS-u menijo, da ga je treba v določenih členih spremeniti, zato so vložili amandmaje, "da bo zakon bolj jasen", je v imenu SDS-a povedal Marjan Pojbič. Opozarjajo, da je zakon preveč kaznovalno naravnan, kar bi dolgoročno lahko pripeljalo do negativnih posledic. Sami se zavzemajo za to, da bi cilji zakona temeljiti na preventivnih ukrepih preprečevanja dela na črno in sive ekonomije ter na določenih spodbudah, da bo zakonito delo nagrajevano.

Poslanci zakon v večini podpirajo
Franc Jurša je v imenu DeSUS-a povedal, da podpirajo zakon, saj menijo, da je dober in da nadgrajuje že obstoječo zakonodajo, ki ureja to področje. Mnenju DeSUS-a se je pridružila tudi poslanska skupina LDS, ki zakon prav tako podpira. Prepričani so, da sta delo na črno in siva ekonomija v Sloveniji preveč razširjena ter da je zaradi izboljšanja gospodarskega položaja treba to preganjati in kaznovati z ustreznimi zakonsko določenimi sankcijami. Ljubo Germič je v imenu LDS-a povedal, da bodo potrebni tudi drugi ukrepi, ne zgolj ta zakon.

Matevž Frangež (SD) je poudaril, da v stranki podpirajo zakon. "Pri tem je pomembno poudariti, da ta sprememba ni izolirana, ampak del širših, povezanih ukrepov. Eden izmed teh je tudi malo delo, ki ponuja različnim ljudem, mladim, brezposelnim in upokojencem, legalno zavarovano alternativo delu na črno, ki ohranja fleksibilnost in ki bo ob učinkovitosti boja zoper zaposlovanje in delo na črno pravzaprav močno povečala obseg v primerjavi s sedanjim študentskim delom."

Nepovezani poslanci zakon podpirajo, čeprav imajo po besedah Vilija Rezmana "nekatere pomisleke". "Naše opozorilo gre v smer, da mi govorimo o zakonu, ki omejuje in prepoveduje delo na črno in zaposlovanje na črno in oglaševanje dela na črno, in ne sive ekonomije nasploh, ta dva pojma nista identična," je povedal Rezman. Nepovezani poslanci še opozarjajo na nejasno določevanje, kdo je sosed.

"V tem predlogu se natančneje določajo nekateri pojmi, določena je nova sankcija za delodajalca, ki na črno zaposluje brezposelno ali neaktivno osebo, omejuje se sosedska pomoč, ki bo prepovedana v primerih, kadar je delo vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe, ter v primerih opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Opredeljena je tudi omejitev dela v lastni režiji, na nepremičnine v lasti ali v najemu, omejitev osebnega dopolnilnega dela z letnim dohodkov v višini do 6 tisoč evrov," je pojasnil Vito Rožej - tudi v stranki Zares podpirajo zakon.