Ustavno sodišče je s slavnostno sejo zaznamovalo dan ustavnosti, ki ga praznujemo 23. decembra kot spomin na sprejetje ustave. Zbrane je nagovoril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto.

Spomnil je, da rojstvo slovenske ustave vsako leto praznujemo tik ob koncu leta. A to po njegovem ne pomeni, da lahko ustavo razumemo kot nekakšno novoletno obljubo, "v katero bi iskreno verjeli na Silvestra, jo docela spoštovali v januarju in potem nad njo ali pa nad sabo obupali sredi februarja. Je trdna zaveza, ki nas vedno znova nagovarja, da tudi v praksi udejanjamo tisto, v kar verjamemo na papirju", je poudaril Accetto.

Ne prvi, ampak zadnji varuh ustavnosti

V nagovoru se je dotaknil tudi načela delitve oblasti in vloge ustavnega sodišča, v katerem Accetto ne vidi prvega in edinega, ampak zadnjega varuha ustavnosti. "To vlogo morajo prej odigrati redna sodišča, še prej pa drugi organi oblasti in morda še prej tudi vsak izmed nas, ki ga ustava naslavlja," je poudaril.

Načelo delitve oblasti in spoštovanje postulatov pravne države je v nagovoru poudarila tudi nekdanja predsednica ustavnega sodišča in današnja slavnostna govornica Jadranka Sovdat. Državni organi, vključno z zakonodajalcem, morajo upoštevati, spoštovati in izvrševati odločbe sodišč in ustavnega sodišča, je poudarila.

Težava udejanjanja odločb

To je po njenih besedah eden od temeljnih postulatov pravne države, zato se mora zakonodajalec odzvati na odločbo ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena protiustavna opustitev zakonske ureditve, in to v roku, ki mu ga je določilo ustavno sodišče, ne šele nekaj let za tem, je poudarila Sovdat.

"Da imamo cele spiske odločb, ko pristojni protiustavno opuščajo izvrševanje svoje ustavne dolžnosti, je v resnici anomalija, ki maje temelje ustavnega reda in na koncu vedno prizadene pravice posameznikov, naslovnikov zakonskih določb," je dejala.

Še toliko bolj nedopustno je, če katera izmed odločb ustavnega sodišča zadeva zakonsko ureditev, ki prizadeva neodvisnost sodne oblasti, je dodala Sovdatova

"Ta je namreč eden od temeljev ustavnega reda, namenjenega v celoti zagotavljanju človekove pravice vsakogar do sodnega varstva. Prav zato, ker morajo zagotavljati učinkovito uresničevanje te pravice in s tem tudi vseh drugih pravic, so sodniki v svojih pravicah dejansko najbolj omejeni. To bi se moralo odražati tudi v njihovem materialnem položaju," je opozorila.

Slavnostne seje so se med drugim udeležili ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.