Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ga je zavrnila, saj naj bi jim po njihovem mnenju to omogočal pravni pouk. Grdina, ki je na sedež agencije prišel nenapovedano, pa je prepričan, da tožba ne zadrži izvršitve odločbe.
"Gre za problem transparentnosti"
"Zelo čudno je, da se odločba, ki velja in ki sem jo danes poskušal uresničiti, uresničiti ne more, in da sem dobil takšno pojasnilo. Gre predvsem za problem transparentnosti, saj ni kaj skrivati. Gre za postopek, ki je bil že davno končan, kjer je vse odločeno, ki je dejansko arhiviran, pa se tudi tukaj, ne samo pri Arhivu Slovenije, pojavljajo težave, in to kljub odločbi, da morajo biti stvari pokazane," je pojasnil zgodovinar.
Kot je znano, je Grdina v začetku tedna opozoril, da želi ARRS s skrivanjem recenzentov, ki ocenjujejo delo posameznih raziskovalnih skupin in katerih ocena je ključna pri delitvi javnih sredstev, prikriti nestrokovnost svojega delovanja.
Težava tudi v neenakosti?
Ob zahtevi za upoštevanje odločbe informacijske pooblaščenke pa je opozoril, da je agencija za raziskovalno dejavnost javna. "Zdi pa se mi, da ja toliko tajnih podatkov tukaj, toliko tajnih postopkov, ki naj bi bili anonimni, pa dejansko niso, da je vprašanje, ali bi tej agenciji še lahko rekli javna agencija," je dejal.
"Problem je tudi v neenakosti, ki jo 14. ustavni člen zagotavlja. Določeni prijavitelji na razpise poznajo imena ocenjevalcev vnaprej, medtem ko se pred drugimi, tistimi, ki nismo člani, recimo upravnega odbora javne agencije, skrivajo. Ne gre za anonimnost, gre za skrivanje, kajti nekaterim udeležencem razpisov, prijaviteljem so ti podatki dostopni," je pojasnil.
Na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS so pojasnili, da odločba informacijske pooblaščenke ni dokončna, ker ima agencija v skladu s pravnim poukom možnost tožbe na upravno sodišče v roku 30 dni od vročitve odločbe. "Odločba informacijske pooblaščenke bo dokončna, če ARRS ne bo vložil tožbe, in to po izteku 30-dnevnega roka. Če bo ARRS v tem roku začel sodni postopek, pa bo izvršitev s strani ARRS izvedena šele, ko bo sodni postopek pravnomočno končan," so ob tem pojasnili.
.
Na agenciji pa so dejali tudi, da je Grdina v preteklem in letošnjem letu na agencijo vložil vrsto zahtev za dostop do informacij javnega značaja, "ki so bile vse bodisi obravnavane v zakonsko predvidenem roku bodisi je bila izdana odločba, skladna z zakonodajo, ki ureja področje dostopa do informacij javnega značaja".
.
"V vsakokratnem postopku je bil prof. ddr. Grdini, ob upoštevanju navedene zakonodaje, omogočen vpogled v prostorih ARRS v dele zahtevane dokumentacije, ki so skladno z zakonodajo javni, kar je zapisniško evidentirano. Ob tem poudarjamo, da smo termine vpogleda večkrat prilagajali časovnim preferencam prof. ddr. Grdine, za katere smo se dogovorili v komunikaciji po elektronski pošti. Poudarjamo, da so vrata ARRS venomer odprta vsem raziskovalcem in predstavnikom raziskovalnih organizacij ter drugim zainteresiranim obiskovalcem, kar smo tudi v poslovanju s prof. ddr. Grdino dosledno omogočali v preteklosti in bomo tako ravnali tudi v prihodnje," so sporočili.
Grdina: Zanima me vprašanje veljavnosti zakona
Na vprašanje, ali meni, da mu bo ARRS razkril imena recenzentov, je dejal: "To vprašanje me niti ne zanima. Zanima me vprašanje veljavnosti zakona v tem primeru, spoštovanje zakonitosti in ustavnosti, prava in pravice. En organ je presodil, da morajo biti tisti, ki odločajo o sredstvih iz javnih virov popolnoma znani. Tako kot je znan vsak policaj, sodnik, carinik za vse, kar naredi in to v trenutku, ko naredi, ker ima pač ime in priimek, tako bi moralo biti seveda analogno tudi tukaj, saj bi moralo iti po predpisih za visoko etične osebnosti, ki se ne pustijo vplivati kar tako."
Prepričan je, da agencija podatke o recenzentih skriva ne za to, da bi zagotavljali kakovost, ampak da bi skrila nekaj drugega. Na dokumentih, ki jih je Igor Grdina pred odločbo pridobil od ARRS-ja, so tako podatki o recenztentih izbrisani, iz obrazca za ocenjevanje letnega poročila o rezultatih raziskovalnega programa za leto 2009 pa je razvidno, da je recenzijo programa Slovenska zgodovina, katerega vodja je Božo Repe, zajema pa področja zgodovinopisja, arheologije, umetnostne zgodovine in političnih ved, opravil Jože Krašovec, bibilicist, teolog in jezikoslovec.
"Krašovec je zelo spoštovan, zelo ugleden strokovnjak na področju teologije, biblicist, vendar na njegovem habilitacijskem območju ni teh strok. In v tem je problem," je opozoril zgodovinar.
"Konkurenčnost je po definiciji konflikt interesov"
"Skupino, ki jo vodim jaz, pa je ocenjevala zgodovinarka, nekdo, ki zelo pozna to področje in lahko meritorno razsoja uspešnost, ampak je težava v tem, da je ona članica konkurenčne skupine. Konkurenčnost pa je po definiciji neke vrste konflikt interesov in je vprašanje, kaj lahko od takšne ocene pričakujete," je dejal.
"Menim, da je ocenjevalka poštena, a mislim, da je agencija za raziskovalno dejavnost ne bi smela, in tudi akademika Kraševca ne, spravljati v takšno situacijo. Kaj bi si pa mislili, če bi teolog ocenjeval ekonomista ali ekonomit teologa," se sprašuje.
Odločba izvršljiva ali ne?
"Sila čudno je, da se tudi tisto, kar informacijska pooblaščenka odredi, da je treba pokazati, in to utemelji na 15 gosto tipkanih straneh, kakor koli še pogojuje in ovira. Odločba je izvršljiva in je popolnoma jasno, da odločbo lahko postavi v oklepaj samo sklep sodišča," je še enkrat zatrdil Grdina.
Prepričan je, da si agencija pravo tolmači "malce drugače". "Videli bomo, kaj bo na to rekel urad informacijske pooblaščenke," je dejal Grdina.
Agencija: Naše ravnanje je mednarodno primerljivo
Na torkove besede zgodovinarja Igorja Grdine v Odmevih, da raziskovalne projekte ocenjujejo nestrokovni ljudje in da bi imena recenzentov morali javno objaviti, saj to zahteva tudi informacijska pooblaščenka, se je odzvala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Izjave ostro obsojajo in jih v celoti zavračajo. Direktor Javne agencije za raziskovalne dejavnosti RS, Franci Demšar tako pravi: "Če bi privolili v tak sistem, pomeni, da bi se popolno izolirali. Dve neposredni posledici bi bili takoj, agencija bi bila izključena iz mednarodnih ustanov. Druga pa bi bila, da bi tuji recenzenti sodelovanje odklonili, ker gre za nenavaden način ocenjevanja." In dodaja, da se prav z anonimnostjo prepreči vpliv na izbor projekta.
Nasprotno, da se za anonimnostjo skriva nestrokovnost ljudi, pa meni zgodovinar Grdina. Kot je zatrdil v Odmevih, naj bi projekt zgodovinarjev ocenjeval teolog. "Nikakor. Pri ocenjevalnih postopkih vedno ocenjujejo zelo strokovni ljudje in zgodovinarji ocenjujejo zgodovinarje, teologi teologe, fiziki fizike ..." odgovarja Demšar. Da je njihovo delo transparentno in strokovno, bodo dokazali tudi tako, da bodo na odločbo informacijske pooblaščenke odgovorili s tožbo. Sicer pa odločitev urada podpira tudi resorno ministrstvo za visoko šolstvo, poročajo Odmevi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje